Ekstremno vreme in erozija: nemška polja v veliki nevarnosti!

Ekstremno vreme in erozija: nemška polja v veliki nevarnosti!

Vse hujši ekstremni vremenski dogodki predstavljajo ogromne izzive za kmetijstvo po vsem svetu. Glede na študijo Univerze v Kasslu je vsako leto 27 % svetovnih obdelovalnih površin prizadetih zaradi zalivanja; to bi lahko močno vplivalo na pridelek in kakovost tal. Prof. dr. Tobias K. D. Weber, eden od raziskovalcev, ki stoji za to študijo, pojasnjuje, da običajni modeli za simulacijo kmetijskih donosov pogosto ne odražajo ustrezno učinkov začasnih poplav. To neskladje bi lahko otežilo napovedovanje kmetijskih donosov in razvoj učinkovitih strategij prilagajanja, kar je še posebej zaskrbljujoče v času kritičnih podnebnih sprememb.

Mednarodna študija je bila izvedena v okviru projekta Agricultural Model Intercomparison and Improvement Project (AgMIP) in preučuje 21 različnih modelov žit. Rezultat je zaskrbljujoč: le 24 % pregledanih modelov realistično simulira gibanje vode v tleh, vključno s pomembnimi procesi, kot sta kapilarni dvig in transport soli. Poleg tega modeli kažejo resne pomanjkljivosti pri upoštevanju ključnih fizikalnih in biokemičnih procesov v tleh.

Učinki podnebnih sprememb

Podnebne spremembe ne le povečujejo pogostost ekstremnih vremenskih pojavov, ampak neposredno vplivajo tudi na prehransko varnost. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) poroča, da je globalno segrevanje odgovorno za hitro povečanje ekstremnih vremenskih pojavov. Primeri, kot je uničujoče močno deževje v Nemčiji julija 2021, ki je terjalo več kot 180 življenj in uničilo številna sredstva za preživetje, ponazarjajo nujnost obravnavanja že zelo vidnih posledic podnebnih sprememb.

V tem kontekstu je kmetijstvo v Nemčiji močno prizadeto. Ocenjuje se, da je 60 % nemških obdelovalnih površin ogroženih zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Vse bolj nepredvidljive padavine povzročajo resne težave, kot je erozija tal, pri čemer se letno izgubi 15–20 % tal. Močno deževje v kombinaciji s sušnimi obdobji je v obdobju med 2018 in 2019 povzročilo za 3,2 milijarde evrov škode v kmetijski panogi, kar kaže na nujnost ukrepanja.

Potrebni ukrepi za povečanje odpornosti

Analiza kmetijskih modelov kaže, da so številni pomembni procesi neustrezno zastopani, kar na koncu otežuje zanesljive napovedi. Že danes je jasno: brez izboljšanega znanja in podlage za modeliranje ni mogoče izključiti sistematičnih napačnih ocen posledic, povezanih s podnebjem, za kmetijstvo. Študija zato poziva k interdisciplinarnim pristopom, ki združujejo hidrologijo, pedologijo, fiziologijo rastlin in podnebne raziskave. Globalno omrežje za spremljanje nivojev vode in dinamike vlage v tleh bi lahko služilo kot osnova za boljše modeliranje.

Sodobne tehnologije, kot sta daljinsko zaznavanje in strojno učenje, bi lahko pomagale premagati številne pomanjkljivosti obstoječih modelov. Samo z jasno in natančno predstavitvijo podnebnih izzivov je mogoče povečati odpornost kmetijstva in hkrati spodbujati biotsko raznovrstnost. Sedanja velika uporaba gnojil in pesticidov ne predstavlja le velike nevarnosti za kakovost tal, ampak tudi za biotsko raznovrstnost. Kmetijske prakse je treba nujno preoblikovati, da se zagotovi zdravje tal kot osnove za pridelavo hrane in zaščitijo ekosistemi.

Prihodnost kmetijstva ni odvisna le od tehnoloških inovacij, temveč tudi od globokega razumevanja naravnih odnosov, od kemije tal do fizioloških odzivov rastlin na pomanjkanje vode. Samo s celovitim preučevanjem teh dejavnikov je mogoče preprečiti grozečo krizo v svetovni proizvodnji hrane in uspešno premagati izzive, ki jih predstavljajo podnebne spremembe.