Tajna študija razkriva: Na sledi povojnemu rasizmu!

Tajna študija razkriva: Na sledi povojnemu rasizmu!

Danes je 19. avgust 2025 in razprava o tem, kako se soočiti z nemško preteklostjo, dobiva nov zagon. To se je začelo v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja Inštitut za družbene raziskave (IfS) daljnosežna empirična študija o preživetju nacionalsocializma. Cilj te študije je bil raziskati demokratična stališča, rasizem in antisemitizem v družbi. Vendar so rezultati te študije večinoma ostali neobjavljeni, ker so veljali za eksplozivne.

Zdaj je dolgoročni projekt »Postnacistična družba. 'Skupinski eksperiment' Inštituta za družbene raziskave« namenjen temu, da eksplozivne vsebine prvič javno objavi in ​​jih dodatno razišče. Nemška raziskovalna fundacija (DFG) je v ta namen v naslednjih treh letih zagotovila 1,3 milijona evrov. Podatki, pridobljeni s "skupinskim eksperimentom", predstavljajo edinstven material, ki še ni bil razvit ali objavljen.

Projektna ekipa in cilji

Vodja študije Theodor W. Adorno je izrazil bojazen, da bi lahko imela objava te vsebine politične posledice. Projektno skupino sestavljajo različni strokovnjaki, med drugim Stephan Lessenich, sociolog in direktor IfS, Patrick Sahle, profesor digitalne humanistike na Univerzi v Wuppertalu, in dr. Thomas Risse, vodja IT storitev v Univerzitetni knjižnici Johanna Christiana Senckenberga. Dirk Braunstein koordinira projektne aktivnosti.

Mednarodni znanstveni svetovalni odbor spremlja izdajo in z njo povezane raziskave. Cilji projekta so popolna transkripcija in digitalna dostopnost vsebin ter izdelava spletnega portala, ki bo omogočal interdisciplinarno raziskovanje. Znanstveniki upajo, da bo to zagotovilo pomemben nov vpogled v razumevanje postnacistične družbe v Zahodni Nemčiji.

Napredni raziskovalni pristopi

To dopolnjuje ta prizadevanja Center za raziskovanje antisemitizma (ZfA) že od ustanovitve sodeluje pri raziskovanju antisemitizma in rasizma. ZfA je pod vodstvom Stefanie Student-Springorum in Uffa Jensena vzpostavila številne raziskovalne projekte in področja, ki segajo od nemške zgodovine do raziskav spola in čustev.

ZfA se ne osredotoča le na raziskave holokavsta ali antisemitizma, ampak tudi na druge oblike diskriminacije in nasilja. Nove raziskovalne usmeritve se osredotočajo na vizualno kulturo in medije ter antisemitizem v spletnem komuniciranju. Ti pristopi so še posebej pomembni, ker odražajo trenutni družbeni razvoj in poudarjajo potrebo po celovitem pregledu preteklosti.

Kombinacija teh projektov in raziskovalnih pristopov ponazarja, kako pomembno je posvečati pozornost temam antisemitizma in rasizma v današnji družbi ter ju gledati z različnih zornih kotov. Rezultati raziskave bi lahko odločilno prispevali k poglabljanju razumevanja postnacistične družbe in spodbujanju demokratičnih perspektiv.