Podnebne spremembe: Karibom v 21. stoletju grozi val tropskih neviht!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Raziskovalna skupina z univerze Goethe preučuje sedimente v Veliki modri luknji, analizira podnebne spremembe in pogostost neviht.

Ein Forschungsteam der Goethe-Universität untersucht Sedimente im Great Blue Hole, das Klimawandel und Sturmhäufigkeit analysiert.
Raziskovalna skupina z univerze Goethe preučuje sedimente v Veliki modri luknji, analizira podnebne spremembe in pogostost neviht.

Podnebne spremembe: Karibom v 21. stoletju grozi val tropskih neviht!

Mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom univerze Goethe je pridobila nove vpoglede v pogostost tropskih neviht in orkanov na Karibih. Ti rezultati temeljijo na študiji sedimentov v Veliki modri luknji, globoki podvodni jami ob obali Belizeja. Sedimenti, ki prihajajo iz 30 metrov dolgega jedra, omogočajo vpogled v podnebne spremembe v zadnjih 5700 letih. Ta študija je bila izvedena poleti 2022 in jo je financirala nemška raziskovalna fundacija.

Raziskava kaže, da se je pogostost tropskih neviht v regiji skozi stoletja vztrajno povečevala. Ugotovljenih je bilo skupno 574 različnih neviht, ki kažejo na spreminjajočo se podnebno dinamiko. V 21. stoletju je napovedano močno povečanje pogostosti neviht, kar je neposredno povezano s podnebnimi spremembami in s tem povezanimi višjimi temperaturami morja. Strokovnjaki se bojijo, da bi lahko regijo do konca tega stoletja prizadelo približno 45 tropskih neviht, kar je precej nad zgodovinskim povprečjem.

Fascinantna geologija Velike modre luknje

"Velika modra luknja" ni znana le po svojih globinah 125 metrov, ampak tudi po svojem geografskem in geološkem pomenu. Nekdanja kapniška jama je bila luknja poplavljena zaradi dviga morske gladine, zaradi česar je dobila sedanjo obliko. Ta velika podvodna vrtača je navdušila tako znanstvenike kot potapljače. Med raziskovanjem ekipe Aquatica Submarines leta 2018 je bil ustvarjen 3D-zemljevid notranjosti, ki razkriva pomembno morsko življenje, kot so grebenski morski psi in želve. V večjih globinah pa obstaja močna toksičnost vodikovega sulfida, ki močno omejuje življenjsko okolje.

Poleg tega so raziskovalci odkrili majhne kapnike na globini približno 120 metrov. Te geološke formacije so namigi o starodavni preteklosti Modre luknje in tako prispevajo k preučevanju podnebnih razmer v regiji.

Podnebne spremembe in njihovi učinki

Podnebne spremembe predstavljajo enega najresnejših izzivov 21. stoletja, pri čemer še posebej skrbi dvig morske gladine. To je posledica globalnega segrevanja in taljenja ledenikov, kar ima neposredne posledice za obalne regije, zlasti na Karibih. Po mnenju strokovnjakov bi se lahko gladina morja do leta 2100 dvignila za do 1 meter. To bi lahko vplivalo na milijone ljudi, ki živijo blizu obale.

Infrastruktura v obalnih mestih, kot sta Miami in New York, se že sooča z ogromnimi izzivi, medtem ko so ekosistemi v teh regijah, zlasti gozdovi mangrov in koralni grebeni, zelo ogroženi. Ta razvoj ne vodi samo v izgubo biotske raznovrstnosti, ampak tudi v zdravstvena in gospodarska tveganja za skupnosti, ki tam živijo. Za učinkovito soočanje s temi izzivi so zato nujno potrebni politični ukrepi za zmanjšanje emisij in mednarodno sodelovanje.

Če povzamemo, rezultati študije raziskovalne skupine pri Veliki modri luknji ne le pomembno prispevajo k podnebnim raziskavam, ampak zagotavljajo tudi bistvene informacije o prihodnjih izzivih za Karibe in svet. Iz ugotovitev je razvidno, da je integrativen pristop k prilagajanju posledicam podnebnih sprememb zelo pomemben.

Rezultati študije so bili objavljeni v znanstveni revijiZnanstveni napredekobjavljeni in so zato zelo zanimivi za znanstveno skupnost.