Nova študija razkriva ključno vlogo šibkih elementov pri razvoju jezika!

Nova študija razkriva ključno vlogo šibkih elementov pri razvoju jezika!

31. marca 2025 je Univerza v Marburgu objavila ustanovitev nove raziskovalne skupine, ki se bo osredotočala na šibke elemente v razvoju jezika. Ta skupina, ki jo vodi prof. dr. Ulrike Domahs, ima naslov "Šibki elementi v fonologiji: razvoj, obdelava in modalnost" in jo podpira Nemška raziskovalna fundacija (DFG) s skupno okoli 4,1 milijona evrov v obdobju štirih let. Glavni cilj te raziskovalne pobude je bolje razumeti funkcije šibkih enot v razvoju in obdelavi jezika, da bi pospešili raziskave usvajanja jezika.

Začetna pilotna študija znotraj skupine je pokazala, da imajo majhni otroci težave pri pravilnem ustvarjanju nenaglašenih zlogov na koncu besed. Te težave lahko negativno vplivajo na splošno usvajanje jezika. Osrednji element raziskave je prozodija, ki opisuje prepletanje tempa, melodije in ritma v jeziku. Zanimivo je, da šibki zlogi pogosto vsebujejo slovnične informacije, kot so edninske in množinske oblike.

Raziskovalna vprašanja in interdisciplinarni pristopi

Raziskovalna skupina raziskuje različna vprašanja, vključno s pridobivanjem šibkih elementov pod različnimi pogoji in njihovim zgodovinskim razvojem. Poudarek je tudi na nevronskih procesih, ki nastanejo pri razumevanju teh elementov. Poleg tega je podrobno analizirana vloga šibkih elementov v metru in njihov vpliv na procesiranje slovničnih informacij. Ta raziskava poteka v tesnem sodelovanju z institucijami, kot so Univerza v Erfurtu, Univerza v Mannheimu, Goethejeva univerza v Frankfurtu in druge.

Za podporo raziskovalnim ciljem se uporabljajo različni nevrokognitivni pristopi. Glede na poročila družbe Max Planck so trenutne raziskave osredotočene na razvoj nevrokognitivnega modela, ki opisuje slušno razumevanje govora pri odraslih. Preučene so razlike v procesiranju skladenjskih, pomenskih in leksikalnih procesov, ki so lokalizirani v ločenih mrežah leve možganske hemisfere. Prozodični procesi pa potekajo v predelih desne poloble. Takšne ugotovitve bi lahko razširile splošno razumevanje sistemov hierarhične obdelave jezika.

Klinična lingvistika in govorne patologije

Drug vidik trenutnih raziskav se ukvarja s klinično lingvistiko. Tu raziskujemo, kako lahko nevronski mehanizmi razkrijejo motnje govora pri otrocih in odraslih. Z analizo takih vzorcev je mogoče razviti nove diagnostične in terapevtske pristope. V logopedskem centru KLing so raziskave in klinična praksa tesno povezane, da bi bili izsledki govorne patologije uporabni za obdelavo govora.

Poleg tega se posamezni procesi jezikovnega razvoja proučujejo v raziskavah usvajanja jezika. To se naredi ob upoštevanju starosti in z analizo dolgoročne in kratkoročne diahronije. Različne metode, kot so produkcijski podatki in študije EEG, omogočajo raziskovanje vzorcev usvajanja pri enojezičnih in dvojezičnih otrocih ter preverjanje učljivosti osnovnih jezikovnih kategorij.

Napovedana raziskovalna skupina na Univerzi v Marburgu skupaj s tekočimi projekti društva Max Planck in pristopi klinične lingvistike predstavlja pomemben korak k boljšemu razumevanju kompleksnih povezav med jezikom, možgani in njihovim razvojem. Izsledki te raziskave bi lahko prispevali ne le k teoretičnemu razvoju jezikoslovja, ampak tudi praktični navdih za jezikovno didaktiko.