Znanost in demokracija: dialog za bolj vzdržljivo družbo!

Znanost in demokracija: dialog za bolj vzdržljivo družbo!

10. junija 2025 je v Gießhausu Univerze v Kasslu potekal otvoritveni dogodek nove serije razprav, ki jih je organiziralo Hessensko ministrstvo za znanost in raziskave, umetnost in kulturo (HMWK). Namen te pobude je približati znanost in politično odločanje državljanom ter skupaj razviti perspektive za prožno demokracijo. Dogodek je nosil naslov »Odporna demokracija skozi participacijo – kakšne perspektive ponuja znanost« in je ponudil prostor za dialog med različnimi družbenimi akterji.

Participants in this important event included, among others, the Minister of Science Timon Gremmels, the University President Prof. Dr. Ute Clement and the moderator Prof. Dr. Felix Welti. Minister Gremmels je v uvodnem govoru poudaril nujnost dialoga med znanostjo, politiko in družbo. Central questions were discussed, such as how participation in political processes can be promoted and how research perspectives can be transferred to society. Gremmels je zavzel jasno stališče proti zgodovinskemu revizionizmu in antisemitizmu.

odgovornost znanosti

Prof. dr. Ute Clement je poudarila bistveno vlogo univerz. Izjavila je: "Demokracija potrebuje znanost. Znanost potrebuje demokracijo." Ta izjava jasno pove, da delujoča demokracija temelji na trdni znanstveni podlagi, v zameno pa znanost potrebuje demokratično okolje, da lahko učinkovito prispeva k svojim ugotovitvam.

Prof. dr. Felix Welti, ki je dogodek moderiral, je poudaril pomen enakopravnega in vključujočega vključevanja v demokratične procese. Predstavljeni so bili različni projekti o demokraciji, študijah spolov, vključevanju, raznolikosti in trajnosti, da bi teme osvetlili z različnih družbenih vidikov. Na spodbujanje demokracije se ni gledalo samo z akademskega vidika, ampak tudi na področjih, kot so šole, podjetja, šport in podeželje.

Veliki izzivi

Serija razprav je del programa »Krepitev raziskovanja demokracije v Hessnu«. Cilj je povečati odpornost demokracije proti ekstremizmu in polarizaciji ter spodbujati socialno kohezijo. Glede na vse večji vpliv političnih in ekonomskih vrednotenj na znanost je Robert Merton že leta 1938 opozoril, da je neodvisnost znanosti ogrožena, če se njeni rezultati vrednotijo ​​le po kvantitativnih parametrih. To opozorilo je danes bolj aktualno kot kdaj koli prej.

V spreminjajočem se družbenem ozračju znanost ne le daje rezultate, ampak se sooča tudi z vse večjimi izzivi glede svoje vloge in vpliva. Korona pandemija je zgledno pokazala, kako pomemben je dialog med znanostjo in družbo. Znanstveniki in ustanove, kot je Leopoldina, so pozvani, da podpirajo politiko in družbo z znanstveno utemeljenimi nasveti.

Spodbujanje demokracije v znanosti

Pogledi in pristopi k demokratizaciji znanosti postajajo vse pomembnejši. Günter Stock, predsednik Zveze nemških znanstvenih akademij, je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko nereflektiran vpliv javnih skupin na rezultate raziskav škodoval znanosti. V tem kontekstu je poudarjena tudi potreba po avtonomni znanosti, ki je nujna za temeljne raziskovalne projekte.

Demokratična in pluralistično usmerjena znanost je nujna za ustrezno soočanje z globalnimi izzivi. Pobude, kot je »Civil Society Platform ResearchWende«, zagovarjajo trajnostne raziskovalne pristope in kažejo, kako pomembno je postalo vključevanje civilne družbe v raziskovalni proces. Koncepti, kot sta »sooblikovanje« in »koprodukcija«, odpirajo nove možnosti za skupno proizvodnjo znanja.

Pozitiven razvoj razprave o teh konceptih v mednarodnih raziskovalnih programih daje upanje, da lahko Nemčija uporabi svoje znanstvene akademije, da zagotovi zagon za te razprave. Na splošno dogodek v Kasslu kaže, kako ključen je dialog med znanostjo, politiko in družbo za krepitev demokracije. Izzivi so veliki, a tesno sodelovanje bi lahko bilo ključ do prožne demokracije.

Dodatne informacije najdete na spletni strani Univerza v Kasslu, Raziskovanje in poučevanje in Science.de.