Raziskave vulkanov: Kako izbruhi neopazno vplivajo na naše podnebje!
Univerza v Greifswaldu 23. aprila 2025 vabi na predavanje o vplivu vulkanov na podnebje. Strokovnjaki predstavljajo nova dognanja in rezultate raziskav.

Raziskave vulkanov: Kako izbruhi neopazno vplivajo na naše podnebje!
Raziskovalna skupina DFG VolImpact je nedavno izvedla obsežne študije o vplivu vulkanov na podnebje. Najnovejša dognanja kažejo, da se aerosoli v atmosferi obnašajo drugače, kot so domnevali doslej. To še posebej vpliva na njihovo razširjenost in velikost na nadmorskih višinah nad 100 kilometrov, kamor pridejo z izbruhi. Osrednja raziskovalna tema tukaj je bil vulkanski izbruh Hunga Tonga-Hunga Ha'apai v južnem Pacifiku 15. januarja 2022, ki je zagotovil nove vpoglede v nastanek nočnih oblakov, vendar brez določitve jasnega vpliva. Prof. dr. Christian von Savigny in njegova ekipa na Univerzi v Greifswaldu se od leta 2019 intenzivno ukvarjajo s kompleksnimi interakcijami med vulkanskimi izbruhi, ozračjem in podnebjem. Rezultati njihove raziskave so bili nedavno objavljeni v reviji Atmospheric Chemistry and Physics, predstavljeni pa bodo tudi na javnem predavanju 23. aprila 2025.
Zlasti zgovorne so ugotovitve, da ob velikih vulkanskih izbruhih, kot je izbruh Hunga, v stratosfero pridejo znatne količine žvepla. To pomembno vpliva na velikost in vpliv aerosolov na podnebje. Zlasti so opazili, da se mnogi od teh aerosolov zmanjšujejo, kar vpliva na dinamične procese v ozračju, vključno s temperaturami in vzorci vetra.
Hladilni učinki in klimatski modeli
Raziskave hladilnih učinkov vulkanov, zlasti z manjšimi izbruhi, sprožajo dodatno razpravo v znanstveni skupnosti. Nedavna študija Univerze v Cambridgeu kaže, da podnebni modeli res močno podcenjujejo vpliv ohlajanja manjših vulkanskih izbruhov. To pomeni, da je vpliv takih izbruhov na globalno podnebje v trenutnih napovedih zanemarjen. Raziskovalci so analizirali ledeno jedro in satelitske podatke ter ugotovili, da vulkanski aerosoli ostanejo v ozračju eno do dve leti, podnebju škodljivi ogljikov dioksid pa ostane prisoten veliko dlje.
Masivni izbruhi lahko povzročijo pomembne, kratkoročne učinke globalnega ohlajanja, vendar ti niso dovolj, da bi zaustavili nenehno globalno segrevanje. IPCC-jevo šesto ocenjevalno poročilo (AR6) predvideva stabilno vulkansko aktivnost do leta 2100. Hkrati raziskave kažejo, da je vpliv vulkanov na ozračje v podnebnih napovedih podcenjen tudi do 50 odstotkov, predvsem zaradi zanemarjanja manjših izbruhov, ki imajo lahko skupne pomembne posledice.
Dogodki in pogledi
Glede na te nove ugotovitve raziskovalna skupina DFG VolImpact načrtuje mednarodno delavnico na Alfried Krupp Science College v Greifswaldu, da bi nadalje razpravljali o rezultatih in njihovih posledicah. Poleg tega bo prof. dr. Andrea Burke predavala 23. aprila 2025 ob 19. uri. ki bodo poglobili temo “Vpliv vulkanskih izbruhov na podnebne spremembe”. Javnost vljudno vabljena na te dogodke, več informacij pa na medijskem brifingu.
Če povzamemo, raziskave, ki potekajo, kažejo, da je preučevanje vplivov vulkanov na podnebje kompleksno in bistveno za boljše razumevanje prihodnjih podnebnih sprememb in morda tudi za analizo regeneracije ozonske luknje na Antarktiki.
Več o ugotovitvah Univerze v Greifswaldu lahko izveste v poročilu uni-greifswald.de. Dodatno obveščeni forschung-und-wissen.de o vlogi vulkanov v podnebnih modelih.