Cvetlični trakovi privabljajo metulje – a to ni dovolj za biotsko raznovrstnost!

Cvetlični trakovi privabljajo metulje – a to ni dovolj za biotsko raznovrstnost!

Kot kmetijsko-okoljski ukrep so zelo priljubljeni cvetlični pasovi med njivami, kot npr Univerza v Göttingenu poročali. Ti ukrepi pritegnejo številne obiskovalce cvetja, kot so metulji in divje čebele, ter pomagajo polepšati pokrajino. Vendar pa glavni cilj kmetijske krajine, bogate z vrstami, ne bo dosežen, če se preprosto ustvarijo cvetlični pasovi. Univerzitetni raziskovalci so v reviji Biological Conservation poudarili, da učinkovito ohranjanje biotske raznovrstnosti zahteva tudi habitate zunaj obdelovalnih površin.

Kmetijstvo in njegovo širjenje sta med glavnimi vzroki za globalno izgubo vrst. Za trajnostno spodbujanje biotske raznovrstnosti je ključnega pomena ustvarjanje raznolikih habitatnih tipov. Enoletni cvetlični trakovi so v Evropski uniji precej pogosti, vendar je njihov vpliv omejen, saj podpirajo le omejeno število vrst. V tem kontekstu je poudarjena potreba po ukrepanju na krajinski ravni in ne le osredotočenju na začasne rešitve.

Raznolikost habitatov je ključna

Da bi dosegli cilj biotsko raznovrstnega kmetijstva, je treba spodbujati habitate, kot so obdelovalna zemljišča z različnimi pridelki, ter enoletne in trajne habitate. Drugi pomembni elementi vključujejo tako tekočo kot stoječo vodo. Z zmanjšanjem velikosti obdelovalne zemlje je mogoče ustvariti več robnih struktur za različne živalske vrste. Različno strukturirani habitati se dopolnjujejo glede razpoložljivosti virov in so nepogrešljivi za spodbujanje ekosistemskih storitev, kot sta opraševanje in biološko zatiranje škodljivcev.

Za dosego teh ciljev je potrebno tesno sodelovanje med kmeti in drugimi akterji. Prof. dr. Teja Tscharntke izpostavlja pomen skupnih prizadevanj pri oblikovanju biotski raznovrstnosti prijaznih kmetijskih krajin. Prvotna objava teh ugotovitev v strokovni literaturi je v delu Teje Tscharntke et al. najdemo v Biološkem ohranjanju.

Strategije za zavarovanje krajinskih elementov

Celovita zaščita in ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih je značilnost prizadevanj NABU, ki je v sodelovanju z Leibnizovim centrom za raziskovanje kmetijske krajine (ZALF) naročila študijo za povečanje krajinskih elementov v Brandenburgu. Ta študija kaže, da je uporaba vsaj 10 % kmetijske krajine za elemente, kot so žive meje, cvetlični pasovi in ​​majhna vodna telesa, ključnega pomena.

Strategija znanstvenikov je namenjena zagotavljanju vključitve več krajinskih elementov v kmetijsko proizvodnjo, ne da bi ti negativno vplivali na donos. Uvedba izrazov, kot so "hladne točke" za strukturno šibke skupnosti, pojasnjuje, kje imajo lahko krajinski elementi največje pozitivne učinke. NABU poziva tudi k enotni opredelitvi krajinskih elementov ter usklajenemu razmerju med zakonodajo in zakonodajo o financiranju, da se zagotovi trajnostna uporaba teh elementov.

Nazadnje je treba omeniti, da nemško razvojno sodelovanje pomembno prispeva k ohranjanju raznolikosti kmetijstva. S spodbujanjem agroekoloških načel in regionalnih ciklov je mogoče trajnostno uporabljati in ohranjati naravne vire. Podpora podeželskemu prebivalstvu v partnerskih državah s tradicionalnimi načini kmetovanja in živinoreje je pomemben korak h krepitvi pravic kmetov glede lokalnih semen.

Izpostavljena je vloga malih kmetov pri žlahtnjenju rastlin in pridelavi semena ter enak dostop do zemlje, zlasti za ženske in staroselske skupnosti. Zagotovljene zemljiške pravice so torej predpogoj za trajnostni razvoj podeželja, ki nenazadnje spodbuja tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za več informacij o teh pobudah glejte BMZ.