Spreminjanje kulture spominjanja: vprašanja o preteklosti in prihodnosti v Osnabrücku

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

9. marca 2025 bo Philosophical Café na Univerzi v Osnabrücku razpravljalo o pomenu kulture spominjanja v Nemčiji. Vstop prost!

Am 9. März 2025 diskutiert das Philosophische Café an der Uni Osnabrück über die Bedeutung der Erinnerungskultur in Deutschland. Eintritt frei!
9. marca 2025 bo Philosophical Café na Univerzi v Osnabrücku razpravljalo o pomenu kulture spominjanja v Nemčiji. Vstop prost!

Spreminjanje kulture spominjanja: vprašanja o preteklosti in prihodnosti v Osnabrücku

V nedeljo, 9. marca 2025, Philosophical Café vabi na dogodek v Blue Note Café v Osnabrücku. Zajtrk bo na voljo ob 10. uri, nato pa bo sledila dejanska razprava, ki se začne ob 11.30. V tem krogu bo govora o pomembni temi kulture spomina v Nemčiji. Vstop je brezplačen; predhodna prijava ni potrebna. Pod vodstvom prof. dr. For Arnima Regenbogena z Univerze v Osnabrücku bo dogodek postavil nekaj globokih vprašanj:

  • Benötigen wir Rückblicke auf private und öffentliche Lebensumstände?
  • Welche Rolle spielen Rituale, Texte, Bilder sowie Denk- und Mahnmäler?
  • Wie gestalten wir die Erinnerungskultur heute?
  • Welche Bedeutung hat das Nichtvergessen für das Weiterleben unserer Gesellschaft?

Te teme so bolj aktualne kot kdaj koli prej, zlasti glede na spreminjajočo se časovno distanco do dogajanja v nacionalsocializmu. V Nemčiji so 27. januar, obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz, mednarodno razglasili za dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan se spominjamo sistematičnega iztrebljanja šestih milijonov evropskih Judov in drugih skupin žrtev, kot so Sinti, Romi, homoseksualci in invalidi, ki jih je preganjal nacistični režim. DW poročali.

Kultura spominjanja kot osrednji izziv

Spomin na nacistične zločine ostaja osrednji izziv nemške družbe. Številni spomeniki, vključno s spomenikom umorjenim Judom v Evropi in spomenikom preganjanim Sintom in Romom, ne služijo le kot kraji spomina, ampak tudi kot platforme za izobraževanje in navdih. Potreba po obravnavanju zgodovine in soočenju z negativnimi družbenimi trendi je ključnega pomena za preprečevanje ponovitev v prihodnosti, kot je npr. bpb dokumentirano.

Razprava o teh temah je zelo aktualna tudi zato, ker se je povečala družbena sprejemljivost skrajno desničarskih in desnopopulističnih mnenj, kar dodatno otežuje debato o kulturi spomina. Antisemitski incidenti so se v Nemčiji povečali, zlasti po Hamasovem terorističnem napadu na Izrael oktobra 2023. Politični akterji, kot je Jens Christian Wagner iz Buchenwald Memoriala, so zato pod vse večjim pritiskom desničarskih skrajnih skupin, ki so sovražne do spomina na holokavst, kot npr. DW poudarki.

Spomin in odgovornost

Nujno soočenje z obremenjeno nemško zgodovino se kaže tudi v šolah. Učenci se pri pouku zgodovine učijo o nacionalsocializmu in obiščejo spominska mesta. Ta strokovna in družbena odgovornost bo v prihodnje postala še pomembnejša, da bi kulturo spominjanja oblikovali ne le čustveno, temveč tudi razumsko in na podlagi dejstev. Ključno je, da spomin na žrtve nacionalsocializma in izobraževanje o človekovih pravicah ostaneta živa in dostopna vsem generacijam.

Za nedeljsko Filozofsko kavarno se ustvarja okvir, v katerem lahko tako odgovorni kot sodelujoči v razpravi preidejo od refleksije preteklosti k prevzemanju odgovornosti za prihodnost. Za spodbujanje izmenjave obstaja stik s prof. dr. Arnimom Regenbogenom z Univerze v Osnabrücku, do čigar e-poštnega naslova lahko dostopate prek obvestila o dogodku.