Raziskava razkriva: Kako se naše celice borijo proti virusom s samouničevanjem!

Raziskava razkriva: Kako se naše celice borijo proti virusom s samouničevanjem!

Mednarodna študija preučuje, kako se človeške celice odzivajo na virusne napade. Raziskave kažejo, da virusi, kot sta virus herpes simplex 1 in virusi gripe, blokirajo prekinitev transkripcije. To vodi do tvorbe nenaravno dolgih molekul RNA, ki jih ni mogoče prevesti v beljakovine in zavirajo protivirusno obrambo. To odkritje bi lahko omogočilo daljnosežne terapevtske strategije za krepitev imunskega sistema in zdravljenje bolezni, kot je rak.

Raziskovalna skupina, vključena v to študijo, prihaja iz različnih mest, vključno s Philadelphio, Charlestownom, Chengdujem in Hannovrom. To sodelovanje je pripomoglo k izboljšanju našega razumevanja virusnih okužb in njihovih učinkov na naše celice.

Obrambni mehanizmi proti virusom

Predolge molekule RNA, ki nastanejo v celicah, tvorijo tako imenovane levosučne dvojne verige (Z-RNA). Te prepozna beljakovina ZBP1. Z-RNA nastanejo na področjih genoma, ki izvirajo iz prejšnjih virusnih okužb. Evolucija je omogočila, da se je ta virusna sabotaža spremenila v učinkovito obrambno strategijo.

Ko celice zaznajo tovrstne motnje, prepoznajo alarmni signal in aktivirajo program samouničenja. Ta program, ki vključuje tako imenovano regulirano celično smrt, je ključen za zaustavitev razmnoževanja virusa. ZBP1 igra osrednjo vlogo, ker prepozna tako Z-DNA kot Z-RNA in inducira različne oblike celične smrti, kot sta apoptoza in piroptoza.

Pomen zunaj virusnih okužb

Vendar pomembnost teh ugotovitev presega boj proti virusom. Ponujajo tudi nove perspektive za zdravljenje avtoimunskih bolezni ter izboljšanje cepiv in imunoterapije raka. Aktivacijo ZBP1 lahko sprožijo tudi različni virusi, kot so MCMV, HSV-1 in virusi influence A (IAV), kar odpira dodatne možnosti za preučevanje imunskih odzivov.

V okviru podiplomske šole DFG ACME bodo raziskave teh mehanizmov potekale do aprila 2026. V kolikšni meri ZBP1 vpliva na imunsko zaznavanje in imunski odziv pri virusnih okužbah ter kakšen vpliv ima na razvoj vnetja, se raziskuje.

Usklajevanje med prirojenimi in adaptivnimi imunskimi odzivi je bistveno za učinkovit nadzor patogenov. Prirojena imunost posreduje v zgodnjih fazah okužbe, medtem ko se prilagoditveni odziv aktivira, ko je prirojena imunost nezadostna. V tem procesu so velikega pomena tudi prirojene limfne celice (ILC), saj se hitro odzovejo na patogene in v interakciji s celicami T in B celicami nadzorujejo imunski odziv.

Ti vpogledi v imunski odziv so ključni za boj proti akutnim in kroničnim okužbam. Ohranjanje imunološkega spomina ima tudi osrednjo vlogo pri zagotavljanju dolgoročne zaščite pred ponavljajočimi se patogeni.