Podnebne spremembe v gozdu: Katere drevesne vrste preživijo sušo?

Podnebne spremembe v gozdu: Katere drevesne vrste preživijo sušo?

Ker se podnebne spremembe nadaljujejo, so raziskave absorpcije in razpoložljivosti vode ključnega pomena za prihodnost naših gozdov. Trenutna študija, ki jo je opravil Univerza v Göttingenu zagotavlja informacije o globini vpijanja vode drevesnih vrst, kot so smreka, bukev in duglazija. Cilj je ugotoviti, katere drevesne vrste je treba spodbujati v daljših sušnih obdobjih.

Rezultati obsežne raziskave kažejo, da imata bukev in duglazija dostop do vode iz globljih plasti prsti, medtem ko je smreka v kritičnih sušnih obdobjih bolj obremenjena, ker je odvisna od vode iz zgornjih plasti zemlje. Te ugotovitve so še posebej pomembne, zlasti ker mešani sestoji vplivajo na vsrkavanje vode. V mešanicah z iglavci bukev iz globljih plasti vpije več vode kot v čistih sestojih.

Vpliv drevesnih vrst in mešanih sestojev

Raziskovalna skupina Univerze v Göttingenu je analizirala stabilne izotope, da bi razlikovala vodne vire in ocenila različne drevesne vrste pod primerljivimi pogoji. Meritve so bile opravljene na štirih lokacijah v Spodnji Saški. Ti kažejo, da je vpliv drevesne vrste, mešanice drevesnih vrst in talnih razmer bistvenega pomena za vpijanje vode. Še posebej kritično je dejstvo, da so smrekovi sestoji hitreje prizadeti ob pomanjkanju vode, kar pomeni, da prehod na druge drevesne vrste, kot je duglazija, ni najboljša rešitev.

Pozitivni odzivi bukve na sosede v mešanih sestojih jasno kažejo, da lahko njihove sinergije privedejo do boljšega dostopa do vode. Nasprotno pa mešanica z bukvijo vpliva na vodovpojnost smreke. Čeprav bukev in duglazija veljata za združljivo kombinacijo, bi obe drevesni vrsti lahko imeli težave tudi v ekstremni suši.

Prilagajanje podnebju v gozdarstvu

The Zvezni inštitut za geoznanosti in naravne vire (BGR) in Inštitut za gozdne raziskave severozahodne Nemčije (NW-FVA) preiskujeta učinke vrst, odpornih na sušo, kot sta duglazija in hrast, na vodno bilanco tal v okviru projekta "KLIBW-GW". Namen projekta, ki ga financirata BMEL in BMUV in traja do novembra 2024, je zabeležiti stopnjo polnjenja podzemne vode pod drevesnimi vrstami, kot so duglazija, rdeči hrast in smreka.

Zlasti obnavljanje podzemne vode je pomembna ekosistemska storitev, ki jo zagotavljajo gozdovi. Trenutne podnebne razmere vodijo v upad teh stopenj polnjenja, kar zahteva nove gozdarske pristope. Listavci, kot je rdeči hrast, lahko povečajo obnavljanje podtalnice, medtem ko bi duglazija lahko povzročila manjšo količino pronicanja.

Modeliranje vodne bilance

Za celovito analizo vodne bilance se na Bavarskem uporabljajo modeli vodne bilance, ki temeljijo na fizikalnih zakonih. Ti modeli, kot je LWFBrook90, združujejo lastnosti tal in lokacije z meteorološkimi meritvami, da omogočijo predstavitve vodne bilance, specifične za lokacijo. Ta natančnost je ključnega pomena za upoštevanje različne porabe vode glavnih drevesnih vrst.

Ti modeli celovito prikazujejo potrebe po vodi drevesnih vrst, kot so smreka, bor, bukev in hrast, ter mešanih sestojev. Podatki se obdelujejo v geografskih informacijskih sistemih (GIS), da gozdarskim delavcem jasno predstavijo informacije, pomembne za odločanje.

Izziv, ki ga prinašajo podnebne spremembe, zahteva nove strategije gojenja gozdov, da se zagotovi vitalnost gozdov in njihov prispevek k oskrbi z vodo z učinkovitim upravljanjem tal. Oba raziskovalna pristopa nudita dragocen vpogled v prilagajanje gozdov spreminjajočim se podnebnim razmeram in njihov vpliv na vodno bilanco.