Telesna podoba v nevarnosti: Družbeni mediji vplivajo na našo samozavest!

Telesna podoba v nevarnosti: Družbeni mediji vplivajo na našo samozavest!

Vedno več ljudi svoje življenjske trenutke, predvsem slike samih sebe, deli na družbenih omrežjih. Ta razvoj je osredotočil raziskave telesne podobe, zlasti na platformah, kot je Instagram. Psihologinja Kristine Schönhals poudarja pomen objavljanja lastnih slik v nasprotju s pasivnim uživanjem vsebin. Ta dinamika je v središču raziskovalnega projekta “Like my Life”, ki preučuje učinke lastnih objav na telesno podobo in razpoloženje v vsakdanjem življenju.

Projekt vodi prof. dr. Silja Vocks z Oddelka za klinično psihologijo in psihoterapijo Univerze v Osnabrücku. Sodelovanje v tej študiji vključuje več korakov, ki omogočajo celovito zbiranje podatkov. To vključuje osnovni spletni vprašalnik in sestanek za usposabljanje, ki lahko poteka prek spleta in osebno. Udeleženci morajo v štirih tednih odgovarjati na vprašanja o svojem vsakdanjem življenju s pametnim telefonom.

Dragocena spodbuda za udeležence

Za spodbujanje sodelovanja v študiji bodo udeleženci prejeli vavčer v vrednosti do 30 evrov. Zainteresirani se lahko obrnejo na Kristine Schönhals ali študijsko skupino po e-pošti ali neposredno sodelujejo v študiji prek navedene povezave. Vključevanje v družbene medije ne prinaša le priložnosti za samoizražanje, ampak ima tudi globlje psihološke posledice, ki jih želi študija nadalje raziskati.

Strokovni dokument Leibniz Institute for Media Research/Hans Bredow Institute v Hamburgu poudarja nadaljnje prilagoditve na tem področju. Študija, ki so jo izvedli po naročilu Komisije za zaščito mladoletnih v medijih (KJM), kaže, da označevanje urejenih fotografij na družbenih omrežjih vodi v precejšnje nezadovoljstvo z lastnim telesom. To nezadovoljstvo še povečuje intenzivnejše gledanje tako urejenih vsebin.

Vpliv algoritmov na podobo telesa

Algoritmi na družbenih medijih igrajo bistveno vlogo pri tej temi. Na telesno podobo mladih vplivajo zlasti s krepitvijo podobnih in pogosto nerealnih lepotnih idealov. KJM predlaga prilagoditev teh algoritmov za spodbujanje bolj realističnih predstavitev telesa. Ta predlog bi se lahko izvajal bodisi prostovoljno bodisi v skladu z Zakonom o digitalnih storitvah (DSA).

Ravnovesje med medijsko zaščito mladih in pravico do svobode obveščanja je osrednjega pomena. KJM namerava rezultate svoje študije predstaviti zakonodajalcem in operaterjem platforme, da bi spodbudili potrebne spremembe. Nazadnje DSA od družbenih omrežij zahteva, da sprejmejo ukrepe za zaščito pred nezakonito vsebino in ustvarijo preglednost.

Povezava med družbenimi mediji in podobo telesa je zapletena in nujno zahteva nadaljnje preiskave. Medtem ko projekti, kot je »Like my Life«, zagotavljajo pomembne vpoglede, raziskave še naprej poudarjajo izzive, s katerimi se soočajo uporabniki v digitalnem prostoru.

Za več informacij o tej temi si lahko ogledate celotne študije in poročila na zadevnih spletnih mestih: Univerza v Osnabrücku poroča, da ..., Čas poroča, da... in ULB Tirol poroča, da....