Spodnja Saška vlaga 2,25 milijona evrov v AI za muzeje!
Spodnja Saška financira projekt "AI in Museums" za digitalizacijo zbirk od leta 2026 pod vodstvom Univerze v Göttingenu z 2,25 milijona evrov.

Spodnja Saška vlaga 2,25 milijona evrov v AI za muzeje!
2. oktobra 2025 je Ministrstvo za znanost in kulturo Spodnje Saške (MWK) objavilo prelomen projekt digitalizacije muzejev. V okviru projekta »AI in Museums« je na voljo okoli 2,25 milijona evrov za spodbujanje razvoja muzejskega fonda z uporabo umetne inteligence (AI). Začetek projekta je predviden za 1. januar 2026, predvideno trajanje pa je dve leti. Univerza Jade Wilhelmshaven/Oldenburg/Elsfleth bo prevzela vodenje projekta ob podpori različnih partnerskih institucij, vključno s Knjižnico tehničnih informacij v Hannovru in Univerzo Leuphana v Lüneburgu.
Namen projekta je izboljšati dostopnost in analizo zbirk. Umetna inteligenca naj bi pomagala raziskovalcem pri učinkovitejšem dostopu do raznolikih muzejskih fondov in pridobivanju novih spoznanj. V ta namen se uporabljajo inteligentni modeli, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih in so sposobni identificirati predmete, kot so kipi ali skulpture, na podlagi metapodatkov. Prof. dr. Bela Gipp z Univerze v Göttingenu in Jan Philip Wahle bosta vodila projekt, ki se osredotoča na razvoj naprednih procesov AI, ki združujejo strojno učenje in jezikovno obdelavo.
Vloga umetne inteligence
Ta pobuda odraža vse večji val projektov digitalizacije v muzejih. Nemško muzejsko združenje ugotavlja, da digitalna sprememba muzejem in njihovim sponzorjem ponuja številne priložnosti. V muzejski praksi se pojavljajo nove tehnologije, ki s seboj prinašajo tako priložnosti kot izzive. Tema umetne inteligence v muzejskih študijah ponazarja, kako lahko umetna inteligenca revolucionira ne le vzdrževanje zbirk, ampak tudi načrtovanje razstav in komunikacijo z obiskovalci.
Pomembno je upoštevati tudi etična vprašanja, ki se pojavljajo pri obravnavi umetne inteligence. Na digitalne spremembe se gleda kot na presečno nalogo muzejskega delovanja, ki vpliva na številna področja – od administracije do raziskav in sodelovanja. Digitalni zapis predmetov mora izpolnjevati posebne zahteve, da je učinkovit in pravno varen. Muzeji se morajo aktivno soočiti z izzivi, ki jih prinaša digitalna transformacija.
Razvoj tehnologij umetne inteligence
Začetke generativne umetne inteligence, ki tvori osnovo številnih trenutnih aplikacij, je mogoče izslediti nazaj do izdaje ChatGPT novembra 2022 s strani OpenAI. To orodje, ki temelji na velikem jezikovnem modelu, se je hitro uveljavilo kot uporabno orodje na različnih področjih. Klepetalni roboti z umetno inteligenco lahko na primer samodejno ustvarjajo besedila za razstave ali spletna mesta in pomagajo odgovarjati na vprašanja občinstva ali upravljati družbene medije.
Hitro naraščajoča kakovost in hitrost teh tehnologij imata potencial tudi v muzejskem sektorju. Aplikacije, podprte z AI, lahko naredijo interakcijo muzejev z obiskovalci učinkovitejšo. Kljub temu je treba upoštevati tudi izzive. Tveganje dezinformacij ali halucinacij ter nejasen izvor podatkov o usposabljanju so vidiki, ki zahtevajo kritično obravnavo.
Na splošno projekt »AI in Museums« prikazuje, kako lahko sodobne tehnologije spremenijo dostop do kulturne dediščine, hkrati pa poudarja potrebo po odgovorni in premišljeni uporabi aplikacij AI na tem občutljivem področju kulturne vzgoje. Nemško muzejsko združenje si bo še naprej prizadevalo za razvoj orodij za podporo muzejem, da bi spodbudili pozitivno digitalno preobrazbo v kulturnem sektorju.