Osredotočite se na davčno etiko: Ali večja preglednost dejansko prinese več poštenosti?

Osredotočite se na davčno etiko: Ali večja preglednost dejansko prinese več poštenosti?

Razprava o davčni etiki in transparentnosti je v zadnjih letih vse bolj v središču družbenih in političnih razprav. Ekonomist Johannes Lorenz raziskuje, ali bi največja preglednost podatkov o osebnih dohodkih lahko spodbudila spoštovanje davčnih predpisov med državljani. V svoji tokratni študiji na podlagi rezultatov prejšnjih raziskav ugotavlja, da več transparentnosti ne vodi nujno v višje davčne prihodke. To je še posebej pomembno v kontekstu nemške davčne kulture, kjer se zamisel o objavi davčnih podatkov dojema kot nenavadna.

Glede na hude davčne utaje v Nemčiji, ki so po ocenah Univerze v Londonu v letu 2019 znašale več kot 125 milijard evrov letno, se postavlja vprašanje, ali bi lahko širša objava podatkov o dohodkih in davkih dejansko pozitivno vplivala na izpolnjevanje davčnih predpisov. Lorenz, ki dela kot raziskovalec na posebnem raziskovalnem področju »Računovodstvo za transparentnost« na Univerzi v Paderbornu, v svoji študiji analizira različne scenarije davčne preglednosti.

Preiskovalni pristopi in rezultati

Za svojo analizo je Lorenz razvil mrežni model "majhnega sveta". V tem modelu je fiktivno okrožje s 1000 prebivalci simulirano v obdobju 40 let. V tej simulaciji lahko prebivalci ocenijo prihodke svojih sosedov, na primer glede na velikost njihovih hiš ali izbiro avtomobilov, ki jih imajo. Model predvideva tudi revizijsko verjetnost 5 % na leto s strani davčnih organov.

Lorenz je preizkusil tri različne scenarije: V prvem scenariju, v katerem niso objavljeni davčni podatki, so davčne goljufije pogoste, ker ljudje ne vedo, kaj počnejo njihovi sosedje. V drugem scenariju, kjer so objavljeni obdavčljivi dohodki, nastane socialni pritisk. Državljani, ki izvejo, da njihovi sosedje plačujejo manj davkov, ponavadi ravnajo bolj pošteno. Nazadnje, tretji scenarij z največjo transparentnostjo kaže, da večina davkoplačevalcev optimizira svoje davke zakonito, saj strah pred odkritjem in kaznovanjem davčne utaje mnogim preprečuje goljufanje.

Osrednja ugotovitev te študije je, da delna transparentnost ustvarja največje davčne prihodke. Medtem ko največja preglednost vodi k legalizaciji strategij izogibanja davkom, je zmerno razkritje učinkovitejše pri zmanjševanju davčnih izgub. Lorenz je napovedal, da bo model v prihodnjih študijah še izboljšal.

Regulativni okvir za izogibanje davkom