Evropa med Trumpom in menjavo moči: kaj se zgodi potem?

Evropa med Trumpom in menjavo moči: kaj se zgodi potem?

30. junija 2025 je Klaus Welle, nekdanji generalni sekretar Evropskega parlamenta, imel pronicljivo predavanje z naslovom »Evropa – Kako preživeti v svetu Donalda Trumpa?« To je potekalo v okviru dogodka, ki ga je organizirala Univerza Witten/Herdecke v Mednarodnem centru za trajnostno in pravično preobrazbo [tra:ce]. Welle je analiziral geopolitične razmere v Evropi, predvsem v zvezi z morebitnim ponovnim predsedovanjem Donalda Trumpa in njegovim vplivom na mednarodne odnose.

V svojem predavanju je Welle opozoril na zaskrbljujoč premik v globalnem razmerju moči. Za to je značilna predvsem slabitev demokratičnih institucij in kombinacija tehnološke, medijske, finančne in politične moči. V tem kontekstu je identificiral deset strukturnih revolucij v ameriški politiki, ki ponazarjajo, da je Trumpov sistem pod močnim vplivom političnega načrtovanja s podporo vplivnih možganskih trustov, kot je Heritage Foundation. Welle je poudaril, da zavezništvo med tehnološkimi elitami in neliberalnimi silami spodkopava tradicionalne centre moči, kot so mediji in univerze.

Svet pod Trumpom

Po mnenju Welleja ameriška politika predstavlja velik izziv za mednarodno sodelovanje, zlasti zaradi pristranske zunanje politike in odmika od multilateralnih institucij, kot je ZN. Poudaril je: »Svet Donalda Trumpa je svet močnih ljudi« in pozval Evropo, naj se prilagodi tej realnosti ali razvije lastne pristope.

V nasprotju z Wellesovimi poglobljenimi analizami Tagesschau poudarja Trumpovo transakcijsko zunanjo politiko, ki je močno usmerjena v poslovna pogajanja. V tej šoli mišljenja se mednarodna politika obravnava kot tekmovanje za vire, kjer pogosto prevlada zakon najmočnejšega. Ta pristop je očiten v Trumpovi politiki, kjer se zavezništva sklepajo le za določene posle, brez dolgoročnih zavez.

Donald Trump je že večkrat jasno povedal, da želi voditi ZDA kot podjetje, kar se odraža v njegovem pogajalskem slogu, ki ga opisuje kot preprostega in neposrednega. Ta transakcijski pristop bi lahko imel dodatne posledice za mednarodne odnose, zlasti zaradi negotovosti, ki jo je povzročilo Trumpovo zavračanje zavezujočih zavez glede Natovega jamstva za pomoč.

Izzivi za Evropo

Negotovosti ameriške politike pod Trumpom bi lahko povzročile tudi destabilizacijo svetovnega reda, vzpostavljenega po drugi svetovni vojni. Strokovnjaki dvomijo, da bi ZDA koristil razhod s starimi zavezniki. Države, kot sta Rusija in Kitajska, pa bi lahko še naprej zasledovale lastne interese, ne glede na ameriške ponudbe. Ti dogodki poudarjajo krhkost geopolitičnega ozračja, ki ga vodi Trump.

Poleg izzivov, ki izhajajo iz Trumpove politike, Fundacija za znanost in politiko (SWP) izvaja različne študije, da bi preučila strateško rivalstvo med ZDA in Kitajsko ter odzive EU na spreminjajoči se svetovni red. Študija SWP »Strateška avtonomija Evrope« Barbare Lippert in Volkerja Perthesa obravnava odzive na nove odvisnosti in izzive, ki jih ustvarjajo naraščajoče sile.

Celotna razprava, ki je sledila Wellesovemu govoru, je pokazala, da je bilo občinstvo hkrati navdušeno in navdihnjeno. Pojavila so se vprašanja o zagotavljanju demokracije in socialne kohezije v Evropi in postalo je jasno, da se Evropa sooča s potrebo po krepitvi svojih vojaških in gospodarskih zmogljivosti ob ekstremnejših geopolitičnih dogodkih. Predavanje Klausa Welleja ni le osvetlilo izzivov v času Trumpovega predsedovanja, ampak je na površje prineslo tudi pereče izzive za Evropo v vse bolj polariziranem svetu.