Človek proti stroju: Kako umetna inteligenca spreminja naše možgane in jim predstavlja izziv

Človek proti stroju: Kako umetna inteligenca spreminja naše možgane in jim predstavlja izziv

Dr. Magnus Liebherr, vodilni raziskovalec na vmesniku med psihologijo in inženiringom, preučuje učinke interakcije z umetno inteligenco (AI) na človeške možgane. Glasno uni-due.de Danes je vedno bolj pomembno razumeti, kako ljudje komunicirajo s stroji in AI. Ta interakcija je del vsakdanjega življenja, saj digitalni svet predstavlja kompleksne izzive in preobremenjenost z informacijami.

Možgani se nenehno prilagajajo novim razmeram. Medtem ko so telesne spremembe od kamene dobe ostale minimalne, se je kognitivno delovanje bistveno spremenilo. Sposobnost koncentracije v svetu, za katerega so značilne nenadne spremembe nalog in stalen dostop do informacij, je močno prizadeta.

Izzivi digitalnega okolja

Digitalni svet je spremenil spominske procese tako, da jih vse bolj preusmerja na digitalna orodja. Dr. Liebherr poudarja, da se morajo tehnologije prilagoditi ljudem in ne obratno. Pri tem je pristop k inteligentni predstavitvi informacij ključen za zadovoljevanje individualnih potreb uporabnikov.

Povezavo med kognicijo in AI krepijo tudi izsledki kognitivnih raziskav. Kognicija, mentalni procesi človeških možganov, so teme, ki jih lahko primerjamo med seboj. Umetne nevronske mreže, ki posnemajo delovanje človeških možganov, so omogočile napreden razvoj raziskav AI, kot je npr. scip.ch določa.

Razumevanje prednosti AI

Razprava o človeški kogniciji in o tem, kako nanjo vpliva umetna inteligenca, postaja vse pomembnejša. V središču so kognitivni procesi, kot so logično razmišljanje, izračun verjetnosti in hevristika. Pravzaprav je AI sposoben samo posnemati človeško vedenje, ne da bi imel kakršno koli pravo zavest ali čustveno empatijo, kot npr. mobile-university.de poročali.

Vznemirljiva možnost je hibridna inteligenca, ki optimizira sodelovanje med ljudmi in stroji, ne da bi nadomestila ljudi. Dr. Liebherr znanost vidi kot strast, ki spodbuja interdisciplinarno in medkulturno delo. V svojem projektu DigiTank se posebej ukvarja z digitalizacijo rezervoarjev, kar poudarja še en praktični vidik njegovega raziskovanja.

Izzivi in ​​strahovi v zvezi s tehnologijo, vključno z izgubo delovnih mest zaradi avtomatizacije in pomanjkanjem vpliva na razvoj umetne inteligence, so enako pomembni. Trdi se, da sta izobraževanje in usposabljanje za pismenost z umetno inteligenco potrebna za obravnavo sedanjih in prihodnjih strahov.

S ciljnimi metodami treninga je mogoče zmanjšati negativne kognitivne učinke, kot so tisti, ki se pojavijo pri ADHD. Študija EEG je pokazala, da lahko dodatne motorične zahteve spodbujajo uspešnost kognitivnih nalog. Ta ugotovitev ima posledice tudi za nadzorne poklice, kot je nadzor sistemov za nadzor ladij.