Nov stol za otroško psihologijo: Möllmann se bori proti telesni dismorfiji!

Nov stol za otroško psihologijo: Möllmann se bori proti telesni dismorfiji!

Danes se veliko otrok in mladostnikov spopada z izkrivljeno samopodobo, ki jo oblikujejo različni družbeni in medijski vplivi. Prof. dr. Anne Möllmann, ki je bila imenovana za profesorico klinične otroške in mladostniške psihologije na Univerzi Witten/Herdecke, svoje raziskave osredotoča na telesne dismorfične motnje. Te motnje se pokažejo, ko se bolniki osredotočijo na zaznane pomanjkljivosti in postanejo prepričani, da so nesprejemljive. V svojem trenutnem raziskovalnem projektu raziskuje, kako je mogoče negativne telesne podobe prepoznati in zdraviti v zgodnji fazi. Za pridobitev podrobnega vpogleda v zaznavanje prizadetih se uporabljajo različne metode, kot so vprašalniki, sistemi za sledenje očem in zajem gibanja. Möllmann poudarja, da čustvene reakcije na negativno telesno podobo pogosto spremljajo negotovost, sram in gnus ter lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja.

Osrednji vidik raziskave je pridobiti razumevanje, kdaj pride do izkrivljenega samozaznavanja in kako to izkrivljanje vpliva na duševno bolezen. Motnje telesne podobe so še posebej pogoste pri mladostnikih, ki v puberteti pogosto razvijejo močan občutek nezadovoljstva s svojim videzom. To nezadovoljstvo se znatno poveča z uporabo družbenih medijev, ki promovirajo idealizirane telesne podobe. Poročilo [wer.de] kaže, da 11 % mladih kaže znake problematičnega vedenja, ko gre za socialne medije, pri čemer je delež deklet 13 % večji kot fantov (9 %). Vsak tretji mladostnik je nenehno v stiku s prijatelji na spletu, kar dodatno povečuje pritisk na prilagajanje idealni podobi.

Dejavniki tveganja in pristopi za pomoč

Nezadovoljstvo z lastnim telesom ima lahko resne posledice. Tveganja segajo od razvoja motenj hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija, do telesne dismorfije. Glede na [psychotherapy.tools] so te težave tesno povezane z ustrahovanjem in družbenim pritiskom, ki sta pomembna dejavnika tveganja. Prav tako ima družina ključno vlogo pri razvoju samospoštovanja. Starši lahko pozitivno vplivajo tako, da s svojim telesom ravnajo spoštljivo in dajo zdrave vzornike.

Da bi otrokom in mladostnikom pomagali razviti pozitivno telesno podobo, strokovnjaki predlagajo več vaj: med drugim skrb za sebe z zdravim prehranjevanjem brez pritiska za izvajanje, postavljanje meja, ko doživljamo neprijetne telesne občutke, in spodbujanje nepristranskega zavedanja telesa z dotikom. Te metode so namenjene krepitvi samozavesti in nasprotovanju nerealnim idealom lepote.

Priprava na izzive digitalnega sveta

Izzivov, ki jih s seboj prinaša digitalni svet, je ogromno. Prof. dr. Möllmann zato načrtuje ciljno usmerjene ponudbe v psihoterapevtski ambulanti za otroke in mladostnike v Centru za duševno zdravje in psihoterapijo (ZPP), da bi jim ponudil podporo pri tem. Pri svojem poučevanju daje velik pomen preventivi in ​​otroku prijazni psihoterapiji tako, da s študenti vadi zaupanje v terapevtsko delo.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v poročilu poudarja potrebo po medijski pismenosti. Dr. Hans Henri P. Kluge poudarja, da morajo biti intervencije primerne starosti, spolu in kulturno prilagojene. Svetovna zdravstvena organizacija poziva tudi k večjim naložbam v šolska okolja, ki spodbujajo zdravje, ter k usposabljanju vzgojiteljev in zdravstvenih delavcev za podporo digitalnim spretnostim. Cilj je otrokom in mladostnikom omogočiti premišljeno odločanje o svojih spletnih aktivnostih in tako zaščititi njihovo dobro počutje.