Kontaminacija z nafto ogroža naše okolje: raziskovalci sprožijo alarm!

Kontaminacija z nafto ogroža naše okolje: raziskovalci sprožijo alarm!

Onesnaženje z nafto resno ogroža okolje, tako morske kot kopenske habitate. Dr. Lisa Voskuhl, mikrobiologinja na Univerza Duisburg-Essen, je v svoji raziskavi ugotovil, da lahko alge in bakterijske skupnosti igrajo pomembno vlogo pri naravni razgradnji nafte. Od leta 2025 njihovo delo s 40.000 evri podpira Fundacija Daimler in Benz, ki letno podeli dvanajst štipendij za podoktorske raziskovalce in mlade profesorje.

Nafta, naravni proizvod, je današnjo obliko dobila v milijonih let skozi geološke procese. Kljub široki razširjenosti v naravi so tveganja, ki jih predstavlja, zaskrbljujoča, zlasti zaradi naravnih razlitij nafte. V Nemčiji so takšne pojave zaznali tudi v gozdovih Spodnje Saške. Dr. Voskuhl raziskuje, kako lahko mikroorganizmi preživijo v teh nahajališčih nafte in učinkovito razgradijo nafto. Cilj njihovih raziskav je razviti optimizirane mikrobiološke kulture, ki jih je mogoče uporabiti pri nadzoru onesnaženja z oljem.

Študije mikrobov na morskem dnu

Vzporedno z Voskuhlovim raziskovanjem znanstveniki delajo na... Inštitut Maxa Plancka za morsko mikrobiologijo pri MARUM-u pa intenzivno s posebnimi lastnostmi mikrobov, ki živijo v globokem morskem dnu. Ti mikroorganizmi niso bistveni le za razgradnjo nafte, ampak igrajo tudi ključno vlogo v svetovnem ciklu ogljika. Raziskave so pokazale, da lahko arheje v porečju Guaymas, aktivnem tektonskem območju v Kalifornijskem zalivu, razgradijo naftne alkane v anaerobnih pogojih, kar je težko brez kisika.

Raziskave kažejo, da lahko ti mikrobi delujejo tudi pri visokih temperaturah prek posebnega mehanizma, ki uporablja encim, imenovan metil koencim M reduktaza (MCR). V laboratorijskih študijah z uporabo vzorcev sedimentov s tega območja je bilo dokazano, da so arheje iz rodu Candidatus Alkanophaga sposobne učinkovito asimilirati alkane. Prisotnost bakterij iz rodu Thermodesulfobacterium, ki prispevajo k dihanju z redukcijo sulfata, poudarja kompleksnost teh bioloških skupnosti.

Hidrotermalni sistemi in njihov pomen

Drug pomemben vidik raziskave so hidrotermalni sistemi, ki predstavljajo vmesnik med mikrobi in ogljikovim ciklom. Študija raziskovalcev na Univerzi v Bremnu in Oldenburgu poudarja, kako raztopljena organska snov (DOM) nastaja v globokem morju s pronicanjem nafte in služi kot vir energije in prehrane za mikroorganizme. Poudarjena je vloga hidrotermalnih usedlin kot vira biorazpoložljivih organskih molekul in kompleksnih spojin DOM.

Te ugotovitve niso pomembne samo za temeljne znanstvene raziskave, ampak bi lahko vplivale tudi na naftno industrijo. Študije kažejo, da mikrobi ne morejo le vplivati ​​na naravna razlitja nafte, ampak lahko tudi prispevajo k redkosti takšnih razlitij. Razumevanje njihovega delovanja postaja vse bolj pomembno za zmanjšanje prihodnje ekološke škode zaradi onesnaženja z nafto.