Revolucija v energetskem sektorju: nov vodikov model razvit za Evropo!

Revolucija v energetskem sektorju: nov vodikov model razvit za Evropo!

27. maja 2025 je bil uspešno zaključen projekt StEAM, velikega raziskovalnega podjetja Univerze Ruhr Bochum in Univerze Duisburg-Essen. Ta predstavlja model globalnega energetskega sistema, ki je bil razvit v obdobju treh let s pomočjo financiranja zveznega ministrstva za gospodarstvo. Namen tega modela je povezava elektroenergetskega in vodikovega sektorja in je na voljo kot odprta koda, kar omogoča izmenjavo in nadaljnji razvoj metod. Raziskovalci poudarjajo pomen izmenjave s partnerji iz prakse skozi celoten proces.

Ključni rezultat projekta kaže, da ima Evropa poseben položaj: medtem ko celina uvaža velike količine vodika iz Severne Afrike, zlasti iz Maroka, transport znotraj Evrope poteka pretežno po cevovodih. Ladijski promet ostaja neprivlačen zaradi neustreznih povezav v nekaterih regijah. Posebej omembe vredni so predvideni dolgoročni mejni stroški za vodik v Evropi, ki naj bi do leta 2040 znašali približno 110 evrov/MWh (kar ustreza približno 3,30 evra/kg vodika).

Stroški in potencial v drugih regijah

Za primerjavo, Južna Amerika je regija z bistveno nižjimi dolgoročnimi mejnimi stroški, ki se gibljejo okoli 80 evrov/MWh (2,40 evra/kg vodika). Vendar velike razdalje povzročajo neprivlačne prometne razmere na tem območju. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko kakovostnejše in bolj prenosljive derivate proizvedli lokalno in jih nato izvažali.

Izvedene so bile številne študije primerov v kontekstu evropske uredbe o zelenem vodiku, globalnih kapitalskih stroških in omejitvah povečanja širjenja obnovljivih virov energije. Razviti model je namenjen podpori politiki in gospodarstvu pri sprejemanju odločitev na podlagi podatkov.

Nacionalne vodikove strategije v globalnem kontekstu

V globalnem kontekstu je vodik (H2) postal ključni akter v prihodnjih sistemih obnovljive energije. Analiza iz leta 2020 je primerjala vodikove strategije 16 držav in EU. Poudarek je na različnih stopnjah specifičnosti, osrednjih točkah in ciljih teh strategij. Japonska, Francija, Južna Koreja in Avstralija so že objavile glavne strategije pred nedavnim razvojem dogodkov, pri čemer je več kot 20 držav napovedalo ali načrtuje vodikovo strategijo do leta 2020.

Trenutni trendi kažejo, da se je po rahlem upadu objav v letu 2022 število novih načrtov v letu 2023 povečalo nazaj na raven iz leta 2021. Zdaj je skupno 41 strateških dokumentov in štiri revizije na vladni ravni. Države, ki predstavljajo več kot 80 % svetovnega bruto domačega proizvoda, naj bi do leta 2025 razvile vodikovo strategijo.

Nacionalne strategije so pogosto usmerjene v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključevanje obnovljivih virov energije in diverzifikacijo virov energije. Močno so poudarjene tudi priložnosti za gospodarsko rast z novimi delovnimi mesti in izvozom tehnologije. Hkrati pa širitev proizvodnih zmogljivosti in potrebne prometne infrastrukture za vodik zahtevata usklajeno javno financiranje in podporo.

Mednarodna vodikova partnerstva se vse pogosteje pojavljajo prek dvostranskih in tristranskih sporazumov, vendar izvajanje političnih ukrepov pogosto zaostane za zastavljenimi cilji. Med razpravo so tako izzivi kot potencial trga vodika jasno začrtani in zahtevajo splošno strategijo energetske politike.

Podrobnejše letne trende in analize stroškov proizvodnje vodika najdete v poročilih iz stiftung-umweltenergierecht.de in obsežne študije o Svetovni energetski svet.