Revolucija v Porenju: Kako so prvi kmetje oblikovali kmetijstvo!

Revolucija v Porenju: Kako so prvi kmetje oblikovali kmetijstvo!

Interdisciplinarni raziskovalni projekt o zgodnjem kmetijstvu v Porenju je razkril pomemben vpogled v razvoj pridelave žita med 6. in zgodnjim 4. tisočletjem pr. Dostavljeno. Pod vodstvom profesorice dr. Silviane Scharl in dr. Astrid Röpke z Univerze v Kölnu ter profesorice dr. Astrid Stobbe z Goethejeve univerze v Frankfurtu je ekipa preučila, kako se je v tem času spremenilo kmetijstvo v srednji Evropi. Študija je bila objavljena v "Journal of Archaeological Science" in jo je financirala nemška raziskovalna fundacija, v kateri so sodelovali znanstveniki iz različnih strok.

Prvi kmetje v srednji Evropi so pripadali kulturi linearne keramike, ki je obstajala med okoli 5400 in 4900 pr. je bil aktiven. Njihovo kmetijstvo je temeljilo predvsem na starih sortah pšenice, kot sta emmer in einkorn. Sčasoma, zlasti v srednjem neolitiku med 4900 in 4500 pr. V 1. stoletju pred našim štetjem so bile nove vrste žit, kot sta gola pšenica in ječmen, vključene v metode pridelave. Te spremembe so vodile k večji odpornosti in prožnosti kmetijstva, saj so kmetom omogočile pridelavo zimskih in poletnih pridelkov ter uporabo različnih vrst tal.

Znanstvena analiza arheobotaničnih najdb

Raziskovalna skupina je analizirala arheobotanične makroostanke iz 72 neolitskih najdišč v Porenju. Vzorci, ki vsebujejo zoglenela semena, segajo v pozno 6. do zgodnje 4. tisočletje pr. Multivariatna statistika je pokazala pomembne razlike med neolitskimi fazami. Zlasti v srednjem neolitiku so se razlike v kmetijskih praksah pokazale že na začetku obdobja.

Največja raznolikost žit je bila okoli 4350 pr. zabeleženih, čemur je sledil upad, ki kaže na preoblikovanje kmetijskega sistema. Rezultati kažejo tudi na naraščajočo živinorejo, predvsem govedorejo, ki je v poznejših letih postala pomembnejša. Kmetje so razvili različne kmetijske tehnike, da bi se prožno odzivali na vsakokratne okoljske razmere.

Neolitska revolucija v globalnem kontekstu

Rezultati študije iz Porenja se ujemajo s širšo sliko neolitske revolucije, ki se je zgodila v »rodovitnem polmesecu« med 9500 in 8300 pr. pr.n.št. Ta revolucija, ki je sprožila tudi temeljito spremembo v Evropi, je privedla do sedentarizacije in razvoja rastlinske in pastirske kulture. Za to obdobje so značilne pomembne spremembe, kot so delitev dela, družbene vloge in nove tehnologije. Kritiki izraza "revolucija" poudarjajo, da je do tega razvoja prišlo postopoma in pogosto skozi stoletja.

Neolitizacija, izraz, ki ga je skoval Vere Gordon Childe, ne opisuje samo družbenih in kulturnih sprememb, temveč tudi razvoj kmetijstva v različnih regijah neodvisno, kot je vzhodna Azija. Pritisk neugodnih okoljskih razmer je bil morda eden od dejavnikov, ki so pripeljali do uvedbe kmetijstva.

V Evropi se je prehod na poljedelstvo začel pred skoraj 9000 leti s selitvijo kmetov iz Egejskega morja in zahodne Anatolije po poti Donave. Lovci-nabiralci so s temi prvimi kmeti sobivali več generacij. Za proces neolitizacije je bila torej značilna kombinacija migracij in mešanja prebivalstva, ne pa nasilnih konfliktov.

V tem kompleksnem okviru predstavlja preučevanje zgodnjega poljedelstva v Porenju pomemben prispevek k rekonstrukciji poti človeštva. Znanstveni pristopi, ki združujejo starodavne genetske podatke s sodobnimi metodami, omogočajo globlji vpogled v demografske spremembe in kmetijski razvoj te veličastne dobe.

Za več informacij o rezultatih te študije obiščite Univerza v Kölnu, Wikipedia in Arheologija 42.