Duševno zdravje v Nemčiji: skrbi, osamljenost in upanje!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Zdravstveni barometer Univerze Ruhr Bochum ponuja trenutne vpoglede v duševno zdravje v Nemčiji.

Am 10. Oktober ist Global Mental Health Day. Das Gesundheitsbarometer der Ruhr-Universität Bochum bietet aktuelle Einblicke zur seelischen Gesundheit in Deutschland.
10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Zdravstveni barometer Univerze Ruhr Bochum ponuja trenutne vpoglede v duševno zdravje v Nemčiji.

Duševno zdravje v Nemčiji: skrbi, osamljenost in upanje!

Svetovni dan duševnega zdravja praznujemo 10. oktobra. Ob tem dnevu je nemški zdravstveni barometer nedavno objavil aktualne podatke o duševnem zdravju v Nemčiji. Več kot 25.000 odraslih, starih 18 let in več, je sodelovalo v spletnih anketah, ki jih je izvedel Nemški center za duševno zdravje (DZPG) so bili razviti v Bochum-Marburgu. Usklajevanje je potekalo v Centru za raziskave in zdravljenje duševnega zdravja (FBZ) na Ruhr University Bochum.

Podatki raziskave kažejo, da veliko ljudi poroča o stabilnem zadovoljstvu z življenjem in visoki ravni duševnega blagostanja. Kljub temu so težave, povezane s stresom, ter depresivno razpoloženje in simptomi tesnobe zelo razširjeni. Čeprav so povprečne vrednosti v »normalnem« območju, veliko anketirancev kaže povečan stres. Zanimivo je, da je prišlo do rahlega povečanja negativnih simptomov med septembrom 2024 in julijem 2025.

Demografske razlike in pritiski

Rezultati raziskave razkrivajo tudi opazne demografske razlike. Ženske poročajo o večjem psihološkem stresu in nižjem zadovoljstvu z življenjem kot moški. Poleg tega so najbolj izpostavljeni mladi do 20 let, najmanj pa starejši nad 80 let.

Posebej opazne so regionalne razlike. Posarje kaže najnižje blagostanje, medtem ko ima Berlin največje zadovoljstvo z življenjem, a tudi trpi za najvišjimi stopnjami anksioznosti. Spodnja Saška je najbolj prizadeta zaradi stresa in depresije.

Priporočila za podporo duševnemu zdravju

Za spodbujanje duševnega zdravja prebivalstva je podanih več priporočil. To vključuje redno vadbo vsaj 30 minut na dan in skrajšanje časa pred zaslonom za 30 do 60 minut na dan. Poleg tega so nujni dovolj spanja ob določenem času, zdrava prehrana, osebni stiki in majhni odmori v vsakdanjem življenju.

Strokovnjaki poleg tega pozivajo politike in družbo, naj zagotovijo več brezplačnih športnih in prostočasnih aktivnosti, predvsem za ženske in mlade. Oblikovanje javnih prostorov bi moralo spodbujati družabna srečanja. Nazadnje so v šolah in na delovnem mestu potrebni ciljno usmerjeni izobraževalni ukrepi o duševnem zdravju in medijski pismenosti.

Povečanje ozaveščenosti in izzivi

Pozornost javnosti na duševno zdravje se je močno povečala. Po analizi Nemce najbolj skrbijo naraščajoči življenjski stroški, sledi jim preobremenjenost države z begunci. Te skrbi vplivajo na poklicno in zasebno življenje ljudi ter negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje.

Leta 2024 je 54 % mladih odraslih v Nemčiji trpelo za duševno boleznijo, medtem ko je bilo osamljenih 43 % v starostni skupini od 14 do 24 let in 46 % v starostni skupini od 25 do 34 let. Presenetljivo je, da le 16 % oseb, starih od 65 do 74 let, meni, da je osamljenost stresna. Moški redkeje spregovorijo o svojih duševnih težavah, ženske pa hitreje poiščejo strokovno pomoč in so zaradi duševne bolezni pogosteje nezmožne za delo.

Poleg tega razmere otežujejo dolge čakalne dobe na terapevtska mesta. Število neprijavljenih primerov psihičnih težav ostaja visoko, zlasti ker so samomorilne misli in zasvojenosti pogostejše pri moških. Leta 2022 je bilo med moškimi skoraj 7500 samomorov, med ženskami pa približno 2800.

Socialno psihiatrična služba v tem okviru nudi brezplačno svetovanje in pomoč osebam z duševnimi težavami. Zdravstveni barometer služi kot sistem zgodnjega opozarjanja za prepoznavanje ogroženih skupin in državljanom omogoča sodelovanje v spletnih anketah o duševnem zdravju. Izziv ostaja učinkovito reševanje naraščajočega psihološkega stresa v družbi, da bi trajnostno spodbujali dobro počutje prebivalstva.