Družbeni mediji: Nevarnosti za duševno zdravje mladih!

Družbeni mediji: Nevarnosti za duševno zdravje mladih!

13. avgusta 2025 je Nacionalna akademija znanosti Leopoldina objavila pomemben dokument za razpravo z naslovom "Družbeni mediji in duševno zdravje otrok in mladostnikov". To dokumentira vsakodnevno uporabo družbenih medijev s strani številnih otrok in mladih v Nemčiji in obravnava nevarnosti, povezane z njimi. Avtorji svarijo pred tveganim in odvisniškim vedenjem ter izpostavljajo tako pozitivne kot negativne učinke na psihično, čustveno in socialno počutje.

Pozitivne stvari lahko izvirajo iz socialne interakcije na teh platformah, vendar jih morebitni negativni vidiki prevladajo. Ti vključujejo simptome depresije in anksioznosti, težave s pozornostjo in motnje spanja. Te ugotovitve so skladne z opažanji, da 11 % mladostnikov kaže znake problematičnega vedenja, povezanega s socialnimi mediji, pri čemer je večji delež deklet, 13 %, kot fantov, 9 %. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da je 36 % mladih nenehno v stiku s prijatelji preko spleta, kar še posebej velja za 15-letnice (44 %).

Leopoldina priporočila za ukrepanje

Za zaščito otrok in mladostnikov pred negativnimi posledicami družbenih medijev prispevek predlaga več ukrepov. Ključna priporočila vključujejo:

• Altersabhängige Zugangs- und Funktionsbeschränkungen für soziale Medien.
• Das Verbot für Kinder unter 13 Jahren, eigene Social-Media-Accounts zu erstellen.
• Die gesetzlich geforderte elterliche Zustimmung für 13- bis 15-Jährige.
• Die altersgerechte Gestaltung sozialer Netzwerke für 13- bis 17-Jährige, einschließlich des Verbots von personalisierter Werbung und algorithmischen Empfehlungen.
• Ein Verbot der Nutzung von Smartphones in Kitas und Schulen bis zur 10. Klasse.

Poleg tega je poudarjeno, da obstaja potreba po političnem delovanju za izvajanje predlogov na ravni EU in ob podpori nemške zvezne vlade. Drugi predlog je uvedba »EUDI denarnice« kot digitalnega dokazila o starosti za lažje upoštevanje starostnih omejitev.

Nujnost medijske pismenosti

Razprave o duševnem zdravju mladih se loteva tudi WHO. Dr. Hans Henri P. Kluge poudarja potrebo po spodbujanju medijske pismenosti in predlaga ukrepe, kot so starostne omejitve za družbene medije. Pravzaprav prejšnje študije kažejo, da imajo problematični uporabniki nižjo raven duševnega in socialnega blagostanja ter je večja verjetnost, da bodo občutili pomanjkanje spanja in večjo uporabo substanc.

Poleg tega je ključnega pomena odprt dialog o digitalnem dobrem počutju v družinah in šolah. Leopoldina poziva k okrepitvi usposabljanja izobraževalnih in zdravstvenih delavcev, da bi v zgodnji fazi prepoznali tvegano vedenje pri uporabi. Poleg tega je treba začeti nizkopražne javnozdravstvene kampanje za zagotavljanje informacij o vplivih družbenih medijev.

Če povzamemo, je jasno, da je treba poleg pozitivnih učinkov družbenih medijev resno jemati tudi tveganja. Zaščitni ukrepi in usmerjeno spodbujanje digitalnih veščin lahko pomagajo zaščititi dobro počutje otrok in mladih med odraščanjem v vse bolj digitalnem svetu. Za varno in odgovorno uporabo družbenih medijev je potreben usklajen pristop politikov, izobraževalnih ustanov in družin.