Družbene primerjave: utiramo pot bolj trajnostnemu življenju!

Družbene primerjave: utiramo pot bolj trajnostnemu življenju!

Trenutna mednarodna metaštudija Univerze v Münstru preučuje vlogo socialnih primerjav kot intervencijske tehnike za spreminjanje vedenja. Rezultati te študije so objavljeni v revijiNarava Človeško vedenjetemeljijo na podatkih iz 79 randomiziranih kontroliranih preskušanj. Upoštevanih je bilo več kot 1,3 milijona testirancev, starih od 9 do 65 let, s povprečno starostjo 39 let. Podatki prihajajo predvsem iz ZDA in držav z visokim dohodkom.

Analiza kaže, da socialne primerjave pomembno vplivajo na navade in vedenja, zlasti v zvezi z bolj trajnostnim življenjem. Informacije o porabi električne energije pri sosedih lahko motivirajo ljudi, da zmanjšajo lastno porabo energije. To je skladno z ugotovitvami, da gospodinjstva, ki so obveščena o porabi energije svojih sosedov, bolj verjetno zmanjšajo lastno porabo, kot npr. institut-klimapsychologie.de poročali.

Sprememba vedenja skozi socialne primerjave

Študija kaže, da socialne primerjave nimajo le kratkoročnih učinkov na zdravstveno vedenje, na primer z uporabo športnih aplikacij, ampak lahko vodijo tudi do dolgoročnih vedenjskih sprememb podnebju prijaznega vedenja. Študenti na primer pokažejo boljše rezultate na izpitih, če primerjajo svojo uspešnost s podobnimi sošolci. Pogostejše informacije o socialnih primerjavah povečujejo verjetnost vedenjske prilagoditve, pri čemer so dosegljivi in ​​realni standardi ključni.

Medtem ko je kratkoročna učinkovitost socialnih primerjav dobro dokumentirana, podatki o dolgoročnih spremembah ostajajo omejeni. Raziskava ni odkrila razlik v vedenju glede na spol, starost ali narodnost.

Neskladje med podnebnim znanjem in podnebnimi ukrepi je osrednje vprašanje. Glede na raziskavo iz leta 2022 se 73 % vprašanih počuti dobro ali zelo dobro obveščenih o podnebnih spremembah. Kljub temu le 52 % delno ali popolnoma opusti letenje zaradi podnebnih razlogov. Pri tem ne gre podcenjevati vpliva družbenih norm in čustvenih dejavnikov, saj se odločitve pogosto sprejemajo manj racionalno kot čustveno. Poročilo iz bpb.de poudarja, da je zavezanost varstvu podnebja pogosto mogoče okrepiti s ponosom na lasten prispevek in občutkom za skupnost.

Dejavniki za spremembo vedenja

Sprememba vedenja je odvisna od več ključnih dejavnikov. Ti vključujejo stališča, priložnosti, sposobnosti, družbene norme, navade, čustva, kontekst ter pristranskosti in predsodke. Poznavanje teh dejavnikov je ključnega pomena za razvoj ciljno usmerjenih ukrepov za spodbujanje trajnostnega vedenja. Psihologija spremembe vedenja ima zato osrednjo vlogo v projektih varstva podnebja. Na primer, samo poznavanje negativnih učinkov vedenja ne more vedno privesti do dejanske spremembe.

Če povzamemo, rezultati metaštudije kažejo, da socialne primerjave predstavljajo obetavno orodje za spremembo vedenja. Ob tem izpostavljajo razkorak med znanjem o podnebnih spremembah in aktivnim delovanjem. Da bi povečali ozaveščenost in pripravljenost na spremembe, bi bilo treba podnebno komunikacijo preoblikovati. Čustvena inteligenca in razumljive, privlačne informacije bi lahko dolgoročno pomagale spodbujati trajnostno vedenje.