Fundacija Volkswagen financira odpravo za dešifriranje starodavnih zapisov

Fundacija Volkswagen financira odpravo za dešifriranje starodavnih zapisov

Na novo začeti raziskovalni projekt na Univerza v Kölnu ima za cilj dešifriranje prej neznanega srednjeameriškega pisnega sistema. Ta projekt v naslednjih treh letih s skoraj milijonom evrov financira Volkswagenova fundacija. Projekt je vodila dr. Svenja Bonmann z Inštituta za jezikoslovje, ki s svojo ekipo raziskuje, kako je Isthmus pisava, datirana med 400 pr. in 600 AD je mogoče dešifrirati.

Isthmusova pisava je eden najstarejših znanih sistemov pisave v Srednji Ameriki. Njihovo dešifriranje je bilo doslej nemogoče, kar spodbuja razpravo o verjetnosti uspešne rekonstrukcije. Raziskovalci se osredotočajo na jezike Mixe-Zoque, Otomangue in Huastec. Hipoteza je, da je bila prejšnja različica ene od teh jezikovnih skupin morda izražena v pisavi Isthmus.

Raziskovalna metodologija in izzivi

Za izvedbo raziskave je uporabljena metoda zgodovinsko-primerjalnega jezikoslovja. To omogoča fonološko in oblikoslovno analizo treh izbranih jezikov. Cilj projekta je primerjati rekonstruirano jezikovno gradivo z znaki pisave Isthmus. Vendar se morajo raziskovalci soočiti z velikim izzivom: zaradi majhnega števila napisov v tem sistemu in pomanjkanja dvojezičnih napisov je njihovo dešifriranje izjemno tvegano.

Druga težava je dejstvo, da do danes ni nobenega zgodovinskega primerjalnega jezikoslovnega dela o teh jezikovnih skupinah, ki bi bilo ponovljivo, objektivno in ponarejeno. Projekt je bil uveden kot pionirski projekt v okviru pobude Fundacije Volkswagen »Pionirski projekti – raziskovanje neznanega neznanega«, ki spodbuja visoko tvegane raziskovalne raziskovalne projekte s pomembnim potencialom znanstvenega preboja.

Kontekst avtohtonih jezikov

Pomen raziskav avtohtonih jezikov je pomemben tudi v luči splošnega jezikoslovnega razvoja. Glasno Wikipedia Avtohtoni ameriški jeziki kažejo visoko stopnjo raznolikosti, tako v smislu govorjenih jezikov kot njihove klasifikacije. Mnogi od teh jezikov so vokalni in nezapisani, zato jih je veliko težje posneti in raziskati. Najstarejši pisni dokazi izvirajo iz Olmekov (okrog 900 pr. n. št.).

S tehnologijami, ki lahko pospešijo analizo avtohtonih jezikov, bi lahko projekt Univerze v Kölnu odločilno prispeval k dokumentiranju in razumevanju jezikovne in kulturne raznolikosti v Ameriki. Zgodovinske sledi in jezikovni relikti prispevajo k rekonstrukciji zgodovine in pomena teh jezikov v družbi.

Projekt je korak k revitalizaciji in ohranjanju bogate jezikovne tradicije, ki je bila ogrožena zaradi vpliva evropskih jezikov in kultur v kolonialnem obdobju. Znanstveni napredek v jezikoslovju bi lahko pomagal razjasniti odnose med sodobnimi in zgodovinskimi jeziki.

Sedanje raziskave torej niso namenjene le dešifriranju starodavne pisave, ampak tudi ohranjanju in cenitvi avtohtonih jezikov Amerike, ki predstavljajo ključne elemente kulturne identitete teh skupnosti.