WorldRiskReport 2025: Poplave ogrožajo milijarde ljudi!

WorldRiskReport 2025: Poplave ogrožajo milijarde ljudi!

24. septembra 2025 je bilo objavljeno poročilo o svetovnem tveganju za leto 2025, ki sta ga izdala Zveza za pomoč pri razvoju in Inštitut za pravo ohranjanja miru in mednarodno humanitarno pravo (IFHV) na Univerzi Ruhr Bochum. Poročilo obravnava poplave kot najpogostejšo in najresnejšo naravno nevarnost po vsem svetu. Med letoma 2000 in 2019 so te nesreče prizadele več kot 1,6 milijarde ljudi, kar je povzročilo gospodarske izgube v višini več kot 650 milijard dolarjev. Vse večje tveganje je predvsem posledica podnebnih sprememb, urbanizacije in neustrezne rabe tal, kot je npr news.rub.de poročali.

Posebej prizadete so države z nizkim in srednjim dohodkom, kjer živi 89 % prizadetih. Poročilo kaže, da poplave niso le naravni dogodki, temveč jih poslabšajo tudi človeške dejavnosti. Intenzivnost in pogostnost močnih nalivov in neviht se v številnih regijah povečujeta, kar vedno bolj ogroža stanovanja in infrastrukturo. Učinkovita preventiva torej zahteva večdimenzionalen pristop.

Preprečevanje poplav

Poročilo o svetovni nevarnosti analizira preprečevanje poplav s štirih vidikov:

• Politisch: Stärkung lokaler Governance-Strukturen und koordinierte Vorsorgestrategien sind entscheidend.
• Technologisch: Der Einsatz von Frühwarnsystemen, Künstlicher Intelligenz und Satellitendaten kann helfen, Risiken frühzeitig zu erkennen.
• Sozial: Die Einbindung traditionellen Wissens sowie community-basierter Ansätze ist von großer Bedeutung.
• Ökologisch: Naturbasierte Lösungen, wie Mangroven, Feuchtgebiete und die Renaturierung von Flüssen, bieten nachhaltige Schutzmaßnahmen.

Dr. Ilona Auer Frege poudarja pomen preventivnih ukrepov za zmanjšanje stroškov nujne pomoči in obnove. Poročilo poudarja, da bo Nemčija leta 2021 zaradi poplav v dolini Ahr označena kot država z visoko nevarnostjo poplav. Ta katastrofa poudarja nevarnosti pomanjkanja pripravljenosti in šibkih opozorilnih sistemov.

Globalna žarišča tveganja in primer Filipinov

Globalna analiza poplavne ogroženosti vključuje namenski zemljevid sveta, ki poudarja regionalna žarišča tveganja. Filipini ostajajo najboljši v svetovnem indeksu tveganja za leto 2025, pri čemer so nižje ležeče regije, kot sta Cagayan in Pampanga, opredeljene kot posebej ogrožene. V Aziji in Latinski Ameriki so še druge globalne žarišča tveganja, medtem ko je Afrika s skoraj 80 % svojega območja visoko ali zelo visoko ranljiva.

Nemčija je na svetovnem indeksu tveganja na 95. mestu od skupno 193 držav članic ZN. Najnižje stopnje tveganja v Evropi so v državah, kot so Luksemburg, San Marino, Andora in Monako. Analiza kaže, da so politična stabilnost, infrastruktura, zdravstveno varstvo in preprečevanje nesreč ključni za ranljivost. Izobrazba, neenakosti med spoloma ter število beguncev in notranje razseljenih oseb vplivajo tudi na ranljivost pred naravnimi nesrečami, kot je npr. presseportal.de in zeit.de dodati k.