Prihodnost biologije: Delavnica v Bielefeldu o molekularni analizi!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Delavnica na UNI Bielefeld o novih eksperimentalnih metodah v biologiji: 30. 6. - 1. 7. v ZiF, brezplačna prijava do 2. 6.

Workshop an der UNI Bielefeld zu neuen experimentellen Methoden in der Biologie: 30. Juni - 1. Juli im ZiF, kostenfreie Anmeldung bis 2. Juni.
Delavnica na UNI Bielefeld o novih eksperimentalnih metodah v biologiji: 30. 6. - 1. 7. v ZiF, brezplačna prijava do 2. 6.

Prihodnost biologije: Delavnica v Bielefeldu o molekularni analizi!

Delavnica z naslovom “New Directions in Experimental Mathematics” bo potekala 30. junija in 1. julija 2025 v Centru za interdisciplinarne raziskave (ZiF) v Bielefeldu. Ta delavnica, ki združuje strokovnjake s področij matematike, biologije in računalništva, je namenjena raziskovanju novih eksperimentalnih metod za analizo genetskih podatkov. Dogodek bodo vodili priznani znanstveniki, med drugim profesor dr. Victor Chepoi z univerze Aix-Marseille in profesorica dr. Katharina T. Huber z univerze v Norwichu ter profesor dr. Kay Nieselt z univerze v Tübingenu. Poseben prispevek ima tudi profesor dr. Jens Stoye z univerze Bielefeld. Udeležba na delavnici je brezplačna; prijave so obvezne do 2. junija 2025.

Razprava se bo osredotočila na izboljšanje razumevanja molekularne biologije s pomočjo računalniških modelov in matematičnih teorij. Sodelujoči strokovnjaki bodo osvetlili matematične in računalniške pristope k reševanju kompleksnih bioloških vprašanj. Teme, kot so filogenetske mreže, diskretni metrični prostori in algoritemske analize sprememb genoma, bodo osrednji elementi dogodka.

Raziskovalne prioritete in aplikacije

Ključna skrb udeležencev delavnice je razvoj novih metod za biološke raziskave. To se dogaja v ozadju napredujoče digitalizacije in kvantitativno usmerjenih pristopov v biologiji. Interakcija med teoretično biologijo in uporabno matematiko bi lahko povzročila nove vpoglede v kompleksne biološke sisteme. Na tem forumu se razpravlja tudi o uporabi algoritmov za določanje stopenj razmerij in ustvarjanju filogenetskih dreves. Ti znanstveni pristopi so osrednjega pomena za filogenetiko, ki se intenzivno ukvarja s proučevanjem prednikov in analizo genetskih podatkov. Uporabljajo se sodobne metode, kot sta metoda največje verjetnosti in Bayesovo sklepanje. Wikipedia pojasnjuje, da se filogenetske metode uporabljajo ne le v biologiji, ampak tudi v jezikoslovju, na primer pri določanju pradomovine indoevropske jezikovne družine.

Delavnice se bo udeležil tudi profesor dr. Honor Andreas Dress, ki velja za pionirja v analizi družinskih dreves in genetskih sorodstev. Njegove raziskave so dale pomemben zagon razumevanju skupnosti in njihovih evolucijskih procesov. Njegovi pristopi, zlasti pri matematičnem modeliranju, veljajo za posebej avtoritativne. Udeleženci bodo raziskali tudi praktično uporabo teh modelov pri raziskavah raka za analizo tumorskih mutacij, s čimer bodo poudarili pomen teh metod v sodobni medicini.

Matematično modeliranje kot ključ do znanja

Interdisciplinarna delovna skupina, ki združuje te teme, je namenjena teoretičnemu opisu kompleksnih naravnih sistemov. Osrednji vidik je implementacija teh teorij v matematične modele, ki omogočajo globlji vpogled v organizacijo in delovanje živih sistemov. Numerične simulacije, analize podatkov in statistična fizika igrajo ključno vlogo. Razviti koncepti bodo uporabljeni tudi za kompleksne modele ekosistemov, kot je Waddensko morje, in bodo analizirali stabilnost in dinamiko biotske raznovrstnosti v ekoloških skupnostih. UOL poudarja, da so ti pristopi pomembni tudi pri proučevanju bioinvazij in epidemij, kar le še krepi interdisciplinarni obseg delavnice.