Podatkovni centri v prehodu: Tako bo umetna inteligenca v prihodnosti postala energetsko učinkovitejša!

Podatkovni centri v prehodu: Tako bo umetna inteligenca v prihodnosti postala energetsko učinkovitejša!

V trenutni razpravi o porabi energije podatkovnih centrov in njihovem vplivu na okolje je poudarek na umetni inteligenci (AI). Raziskovalna skupina, ki jo vodi profesor Wolfgang Maaß na univerzi Saarland, se ukvarja z inovativnimi tehnologijami za izboljšanje energetske učinkovitosti umetne inteligence. Cilj, usmerjen v prihodnost: AI naj bi postal do 90 odstotkov bolj energetsko učinkovit. To je zelo potreben razvoj, zlasti glede na podatkovne centre in njihovo znatno porabo energije, ki se je v zadnjem desetletju več kot podvojila. Glasno uni-saarland.de Tehnološka rešitev bo predstavljena na prihajajočem sejmu Hannover Messe, ki bo potekal od 31. marca do 4. aprila.

Podatkovni centri v Nemčiji so leta 2023 zabeležili porabo električne energije okoli 20 teravatnih ur na leto, napovedi pa kažejo, da bi se ta poraba lahko dvignila na 35 TWh do leta 2030 in na 88 TWh do leta 2045. To povečanje je posledica vse večje uporabe storitev v oblaku, pa tudi vse večjega števila aplikacij AI in napredujoče digitalizacije industrije in administracije, kot je npr. datacenters.org poročali.

Energetska učinkovitost kot ključna

Izzivi, povezani s temi naraščajočimi zahtevami po energiji, zahtevajo nujno ukrepanje operaterjev za zmanjšanje porabe energije z optimiziranimi hladilnimi tehnologijami in strojno učinkovitimi rešitvami. Inovativni pristopi, kot so hladilni sistemi na osnovi tekočine in uporaba geotermalne energije, postajajo vse bolj pomembni. Izvajanje trajnostne infrastrukture je okrepljeno tudi z zakonskimi zahtevami, kot je novi Zakon o varstvu energije (EnEfG).

Osrednja skrb ekipe profesorja Maaßa je razvoj vitkih modelov umetne inteligence, ki temeljijo na potrebah. Uporaba destilacije znanja, tehnologije stiskanja, omogoča ekstrahiranje manjših, učinkovitejših modelov učencev iz velikih modelov učiteljev. To bi lahko bilo še posebej koristno za manjša podjetja, ki želijo pridobiti dostop do zmogljivih rešitev AI, ne da bi jim bilo treba vlagati v obsežno infrastrukturo.

Tehnološki trendi in obeti za prihodnost

Podatkovni centri se bodo leta 2025 soočili s prelomnico, ki jo bodo sprožili naraščajoče povpraševanje po energiji in nove pravne zahteve. Vse večje zahteve po kibernetski varnosti in odpornosti sistema poudarjajo potrebo po nenehni optimizaciji sistemov. Drug pomemben trend so modularni načini gradnje, ki omogočajo fleksibilno, hitro in stroškovno učinkovito gradnjo podatkovnih centrov. Prefabricirani moduli ne ponujajo le hitrosti gradnje, temveč tudi možnost prilagajanja velikosti, ki postaja vse bolj pomembna.

Poleg tega je vse bolj pomembna uporaba obnovljivih virov energije pri gradnji podatkovnih centrov. Uporaba sončne in vetrne energije ter inovativni sistemi za rekuperacijo toplote pomagajo zmanjšati ekološki odtis in lahko izkoristijo do 80 odstotkov odpadne toplote. Študija kaže, da lahko umetna inteligenca z analizo v realnem času in samodejno optimizacijo porabe energije omogoči do 30-odstotne prihranke kabinett-online.de določa.

V drugem primeru raziskovalna skupina sodeluje s Stahl Holding Saar pri razvoju modela AI, ki omogoča samodejno razvrščanje jeklenih odpadkov. Namen tega projekta, ki ga financira zvezno ministrstvo za gospodarstvo in varstvo podnebja s približno petimi milijoni evrov, je ustvariti kompaktne, energetsko učinkovite in zmogljive modele umetne inteligence, ki lahko znatno izboljšajo postopek recikliranja jekla.

Digitalna prihodnost od operaterjev podatkovnih centrov ne zahteva le tehnoloških inovacij, temveč tudi celovit pristop k trajnosti, da bi dosegli naprednejše podnebne cilje.