Umetnost proti demenci: Kako lahko obiski muzejev spremenijo življenja

Umetnost proti demenci: Kako lahko obiski muzejev spremenijo življenja

Skoraj dva milijona ljudi v Nemčiji trpi za demenco, poroča nemško društvo za Alzheimerjevo bolezen. Zaradi pomanjkanja zdravila in omejene učinkovitosti večine zdravil za lajšanje simptomov postajajo alternativni pristopi vse bolj pomembni. Eden od teh projektov je »Erinnerungs_reich«, ki so ga sprožili raziskovalci z Medicinske fakultete Tehnične univerze v Dresdnu (TUD). Z rednimi obiski muzejev želi izboljšati kakovost življenja prizadetih in njihovih svojcev.

Triletna študija, katere rezultati bodo predstavljeni na simpoziju v Dresdnu 14. marca 2025, je želela ugotoviti, v kolikšni meri lahko kulturna udeležba spodbuja splošno zdravje ljudi z demenco. Približno 80 odstotkov ljudi z demenco v Nemčiji živi doma in zanje skrbijo sorodniki. Zato je bistveno zmanjšati psihološki in somatski stres tako za prizadete kot za njihove negovalce.

Kulturna participacija kot terapevtski pristop

Projekt »Erinnerungs_reich« raziskuje, kako lahko nizkopražne ponudbe, kot so obiski muzejev, pozitivno vplivajo na aktivnost in zdravje ljudi z demenco. V tem kontekstu je 33 muzejev na Saškem prejelo usposabljanje za demenco, da bi ustvarili ustrezne ponudbe in udeležencem zagotovili najboljšo možno oskrbo.

Raziskava vključuje 102 udeleženca, sestavljena iz dementnih bolnikov in njihovih svojcev v 51 tandemskih parih. V obdobju desetih tednov so se skupine udeležile vodenih in nevodenih ogledov muzejev. Pozitivni rezultati študije kažejo, da so takšni obiski lahko izboljšali kakovost življenja in duševno zdravje udeležencev. Zanimivo pa je, da pri obremenitvah svojcev niso ugotovili spremembe.

Priporočila za izboljšanje ponudbe

Rezultati študije kažejo, da so obiski muzejev lahko učinkovitejši od številnih trenutno dostopnih zdravil. V skladu s tem raziskovalci priporočajo, da se takšne kulturne ponudbe tesneje vključijo v standardno oskrbo ljudi z demenco. Financiranje projekta, ki prejme približno 250.000 evrov od saške deželne vlade in zdravstvenih zavarovalnic, se je začelo pod pokroviteljstvom državne ministrice Petre Köpping.

AKTUALNE RAZISKAVE nefarmakoloških posegov potrjujejo pomen tovrstnih pristopov pri izboljšanju kakovosti življenja in dobrega počutja. Glede na trenutne študije kreativna terapevtska ponudba in socialna udeležba odločilno prispevata k spodbujanju komunikacijskih veščin in splošnega dobrega počutja prizadetih. Projekti, kot sta »Erinnerungs_reich« in projekt ARTEMIS, izveden v Hessnu, kažejo, kakšne pozitivne učinke ima lahko umetnost in kulturna ponudba na ljudi z demenco.

Če povzamemo, lahko rečemo, da uvedba tovrstnih ukrepov ni korist le za prizadete, ampak tudi za njihove svojce. Poudarjen pomen nefarmakoloških pristopov bi lahko pomenil začetek nove dobe zdravljenja ljudi z demenco.