Gozdni požari v krizi: strokovnjaki svarijo pred neobvladljivimi požari!

Gozdni požari v krizi: strokovnjaki svarijo pred neobvladljivimi požari!

17. avgusta 2025 bo botanični vrt Tehnične univerze v Dresdnu postal platforma za smiselno izmenjavo informacij o enem najbolj perečih okoljskih problemov našega časa: gozdnih požarih. V okviru dogodka »Spoznajte svetilo pod iglavcem« bo o vzrokih, posledicah in strategijah za preprečevanje gozdnih požarov spregovoril prof. Matthias Forkel, nižji profesor daljinskega zaznavanja okolja. Prireditev se prične ob 15.30 uri. in je namenjen vsem zainteresiranim, ki želijo izkoristiti priložnost za postavljanje vprašanj in razpravo o svojih mislih. Ozadje tega dogodka je naraščajoča poletna suša, ki jo povzroča podnebna kriza in drastično povečuje število gozdnih požarov.

Leta 2022 je ta problem postal še posebej očiten v Saško-češki Švici, kjer so zagorela velika območja. Danes se znanstveniki in okoljske organizacije, kot je WWF, soočajo z izzivom temeljitega raziskovanja vzrokov požarov. Prof. Forkel bo razpravljal o vlogi sodobnih satelitskih raziskav, ki omogočajo analizo pogorelih območij in s tem razvoj novih pristopov k preprečevanju gozdnih požarov. Dodatne informacije o dogodku so na voljo na spletni strani Tehniške univerze v Dresdnu.

Globalna razsežnost gozdnih požarov

Globalne razmere so zaskrbljujoče: leta 2023 je po vsem svetu zgorelo okoli 26 milijonov hektarjev gozdov. Ti gozdni požari so sprostili okoli 8,8 milijarde ton CO2, kar je več kot petnajstkratnik letnih emisij CO2 v Nemčiji. Po informacijah iz Deutschlandfunk Emisije CO2 zaradi gozdnih požarov so se v enem letu povečale za 16 odstotkov. Čeprav je po svetu zgorelo nekoliko manj površin kot v preteklih letih, intenzivnost in uničujočnost požarov naraščata.

Razlogi za to povečanje so kompleksni. K problemu poleg globalnega segrevanja prispevajo intenzivna sečnja, spreminjanje gozdnih površin in požigi. Študija WWF poudarja potrebo po preusmeritvi pozornosti z gašenja na preprečevanje požarov. Nujno bi bilo zaščititi obstoječe gozdove z naravnim gospodarjenjem in zmanjšati monokulture. Ti ukrepi bi lahko odločilno prispevali k zmanjšanju prihodnjih gozdnih požarov.

Regionalni vplivi in ​​številke škode

Posledice gozdnih požarov niso le ekološko, ampak tudi gospodarsko katastrofalne. V prvi polovici leta 2025 so naravne nesreče povzročile škodo v višini 130 milijard dolarjev. Znova so posebej prizadete države južne Evrope in Kanada. Medtem ko je Kanada zaradi požarov izpustila 180 milijonov ton CO2, je Kalifornija preteklo zimo doživela požare v deževni sezoni, ki so povzročili 53 milijard dolarjev škode in 31 smrtnih žrtev. Gozdni požari so povzročili tudi visoke emisije CO2 na Škotskem. Leta 2024 je bilo v Nemčiji 563 gozdnih požarov, ki so prizadeli površino 334 hektarjev, kar je razmeroma malo v primerjavi z leti 2018 do 2022.

Pravzaprav je skoraj tretjina Nemčije pokrita z gozdom, ki je ključen ne le za rekreacijo, temveč tudi za življenjski prostor številnih vrst. Povezava med požari v naravi in ​​podnebno krizo je neizpodbitna, saj požari še poslabšujejo že tako kritično stanje podnebja. Glasno ZDF Nujno je treba sprejeti ukrepe za preprečitev najhujših posledic teh naravnih nesreč.

Prihodnji tedni bodo ključni za odziv na grožnjo gozdnih požarov na lokalni in svetovni ravni ter za iskanje v prihodnost usmerjenih rešitev.