Nov raziskovalni projekt o razvoju jezika v Marburgu se začne s 4,1 milijona evrov!

Nov raziskovalni projekt o razvoju jezika v Marburgu se začne s 4,1 milijona evrov!

Nemška raziskovalna fundacija (DFG) je ustanovila novo raziskovalno skupino, namenjeno preučevanju šibkih elementov v razvoju jezika. S financiranjem v višini 4,1 milijona evrov v obdobju štirih let skupino z naslovom "Šibki elementi v fonologiji: razvoj, obdelava in modalnost" vodi Univerza v Marburgu. Raziskovalna skupina se še posebej ukvarja z vlogo šibkih, nenaglašenih elementov v prozodiji, vidika obdelave jezika, ki je bil doslej malo raziskan.

Udeležba priznanih ustanov poudarja pomen te raziskave. V projekt poleg Univerze v Marburgu sodelujejo še Univerza v Mannheimu, Goethejeva univerza v Frankfurtu, Univerza Johannesa Gutenberga v Mainzu ter Nemški inštitut za izobraževanje odraslih in Leibnizov inštitut za nemški jezik v Mannheimu. Prof. dr. Frank Domahs z Univerze v Erfurtu je vključen v podprojekt, ki je financiran s 358.317 evri. Njegov projekt z naslovom »Pisanje šibkih zlogov« raziskuje uporabo nenaglašenih zlogov v pisnem jeziku.

Cilj raziskave in vprašanja

Osrednji cilj raziskovalne skupine je pridobiti boljše razumevanje funkcij šibkih elementov v jezikovnem razvoju. To vključuje preučevanje slovničnih informacij, ki jih lahko posredujejo šibki zlogi, kot sta »ehe« in »rather«. Raziskava med drugim odpira naslednja vprašanja:

• Wie erwerben Kinder schwache Elemente unter verschiedenen Voraussetzungen?
• Wie hat sich die historische Entwicklung schwacher Elemente vollzogen?
• Welche neuronalen Prozesse sind beim Verstehen schwacher Elemente beteiligt?
• Wie beeinflussen schwache Elemente das Versmaß von Sprache?
• Welche Auswirkungen hat die Sprachmodalität auf den Erwerb und die Verarbeitung?

Posebna pozornost je namenjena temu, kako se osnovnošolski otroci naučijo pisati različne glasove z isto črko. Prvi rezultati pilotne študije kažejo, da otroci potrebujejo čas, da pravilno proizvedejo nenaglašene zloge na koncu besed. Te težave lahko negativno vplivajo na nadaljnje usvajanje jezika in poudarjajo pomen prozodije – interakcije tempa, melodije in ritma – pri učenju jezika.

Jezikovni okvirni pogoji

Raziskovalno skupino podpirajo različne jezikovne ravni, ki so ključne za jezikovno izobraževanje in podporo. Za analizo jezikovnih področij se uporabljajo različne metode opazovanja jezika. Posebna pozornost je namenjena naslednjim jezikovnim stopnjam:

• Phonetik
• Phonologie
• Morphologie
• Syntax
• Semantik / Lexikon
• Textlinguistik
• Pragmatik
• Prosodie

Te ravni pomagajo prepoznati motnje pri usvajanju jezika in razviti ciljno usmerjene podporne ukrepe. Rezultati raziskovalne skupine naj ne bi le prispevali k znanstveni razpravi o prozodičnih sistemih, temveč tudi ponudili praktične vpoglede v jezikovno didaktiko. Z združevanjem teoretičnega znanja in praktične uporabe je končni cilj prispevati k izboljšanju jezikovne podpore v izobraževalnih ustanovah.

Kot poudarjajo različne institucije, imajo lahko zbrani dokazi daljnosežne posledice za razumevanje in spodbujanje jezikovnega razvoja. Ta interdisciplinarni projekt predstavlja pomemben korak v raziskovanju jezika, saj omogoča globlji vpogled v kompleksnost jezikovnega procesiranja.

Navedite dodatne informacije o raziskovalni skupini Univerza v Erfurtu, Univerza v Marburgu kot tudi languageeducation.net.