Grad Friedenstein: Doživite skrivnosti knjižnice!

Grad Friedenstein: Doživite skrivnosti knjižnice!

Grad Friedenstein v Gothi bo v prihodnjih dneh prizorišče pomembnih dogodkov, ki ne osvetljujejo le zgodovine stavbe in knjižnice, temveč predstavljajo tudi posebno razstavo. Ob vseslovenskem dnevu knjižnic bo v petek, 24. oktobra, organiziran voden ogled gradbene zgodovine gradu. Vodi ga priznani gradbeni zgodovinar Udo Hopf iz Weimarja in bo ob 15. uri. in 17. ure Zbirno mesto je vhod v raziskovalno knjižnico v prvem nadstropju gradu. Vsi zainteresirani se prijavite vsaj dva dni prej, da si zagotovite mesto. Prijave so možne po telefonu na 0361/737-5530 ali po elektronski pošti na veranstaltungen.fb@uni-erfurt.de. Univerza v Erfurtu poroča da naj bi »Dan knjižnic« pomembno prispeval k spodbujanju javne percepcije knjižnic.

Naslednji dan, 25. oktobra, bodo v okviru razstave "DRŽAVA ADEL MACHT. Dvorni koledar Gotha 1763 do 1944" potekala štiri posebna ogleda. Organizirata jih kustosa Sven Ballenthin in dr. Petra Weigel. Ogledi so predvideni ob 10. uri, 11.30, 13. uri. in 14:30 Obiskovalcem ponujajo globlji vpogled v najslavnejši plemiški in državni priročnik tistega časa, ki je imel osrednjo vlogo v zgodovini evropskega plemstva. Zbirna točka teh ogledov je vhod v dvorano ogledal v drugem nadstropju vojvodskega stopnišča v gradu Friedenstein. Na to opozarja Gotha Aktuell da si je razstavo mogoče ogledati od 7. septembra do 2. novembra 2025 in predstavlja pomemben del praznovanja 1250-letnice mesta Gotha.

Vpogled v gotski dvorni koledar

Sama razstava osvetljuje zgodovino gotskega dvornega koledarja, ki je nastal leta 1763 v kontekstu razsvetljenstva. Dvorni koledar je postal najpomembnejše genealoško standardno delo za evropsko plemstvo v 19. stoletju in ima še danes določen pomen. S kuratorskega vidika je predstavitev zasnovana kot nemško-francoska vzporedna izdaja, ki vključuje tako »Gothaischer Hofkalender« kot »Almanach de Gotha«. Prva tovrstna razstava zajema razvoj in vpliv koledarja v več kot 180 letih.

Ogledi in razstava potekajo v zgodovinskem kontekstu, ki dokumentira razvoj knjižnic in kulture znanja skozi stoletja. Že stari Egipčani so ustvarili velike zbirke, ki so postale znane po zvitkih papirusa in pustile vidne sledi vse do 21. stoletja. Zgodovina knjižnic kaže razgiban razvoj in izzive, s katerimi so se srečevale skozi stoletja, vse do sodobne digitalne ponudbe.

V okviru obsežnega spremljevalnega programa ob razstavi bodo na voljo tudi predavanja in razprave. Te dejavnosti so zasnovane tako, da obiskovalce obveščajo o razstavah in spodbujajo globlje izmenjave o pomembnih temah. Razstava bo zaprta od 14.30. 22. oktobra, je pa razstavo možno normalno obiskati ob praznikih. Dodatne informacije o zgodovini knjižnice najdete na Wikipediji, ki prikazuje, kako sta knjižnična dejavnost in iskanje znanja skozi obdobja in države pomembno oblikovala kulturo.