Suche
Mein Konto
Most med nevroznanostjo in umetno inteligenco: Fatma Deniz navdihuje na #rp25
Izvedite več o predavanju Fatme Deniz na TU Berlin o jezikovni predstavitvi v možganih in aplikacijah AI.
Most med nevroznanostjo in umetno inteligenco: Fatma Deniz navdihuje na #rp25
25. aprila 2025 je na #rp25 potekalo senzacionalno predavanje Fatme Deniz, ki je obravnavalo reprezentacijo jezika v človeških možganih in njegovo primerjavo z velikimi jezikovnimi modeli. Fatma Deniz, vodilna nevroznanstvenica in računalničarka, je trenutno redna profesorica računalništva na Tehnični univerzi v Berlinu in tudi podpredsednica za digitalizacijo in trajnost. V svojem govoru je poudarila, da imajo kompleksne nevronske mreže osrednjo vlogo pri razumevanju človeškega jezika in da se semantična obdelava dogaja v podobnih možganskih regijah kot v velikih jezikovnih modelih, ki se danes uporabljajo v umetni inteligenci (AI).
Cilj Denizove raziskave je zgraditi most med nevroznanostjo in umetno inteligenco. Njihove ugotovitve bi lahko imele praktično uporabo, zlasti pri zdravljenju jezikovnih motenj in razvoju sistemov umetne inteligence, ki imajo človeške jezikovne sposobnosti. Te tehnologije so ključnega pomena za poglobitev našega razumevanja temeljnih mehanizmov obdelave jezika, ki postaja vse bolj pomembno v digitalni humanistiki.
Nevrokognitivni modeli procesiranja jezika
Druga pomembna tema trenutnih raziskav so nevrokognitivni modeli slušnega razumevanja jezika pri odraslih. Ti modeli zagotavljajo okvir za časovne vrste in funkcionalno nevroanatomijo, ki vpliva na sintaktične, semantične in tudi leksikalne procese. Ločena omrežja v levi hemisferi igrajo vlogo, medtem ko prozodični procesi potekajo v desni hemisferi. Cilj raziskave je opisati funkcionalna in strukturna razmerja med ključnimi z jezikom povezanimi regijami možganov, kot so temporalna, frontalna in subkortikalna področja.
Poleg tega preučuje, kako ti jezikovni elementi vplivajo na druga jezikovna in nejezikovna področja, kot sta spomin in čustva. To vodi do razširjenega razumevanja sistemov hierarhične obdelave jezika, ki so osrednjega pomena za razvoj zmogljivih modelov AI.
Umetna inteligenca in njena vloga v humanistiki
Umetna inteligenca in strojno učenje sta postala temeljna elementa digitalne humanistike. Omogočajo nove načine za analizo, strukturiranje in interpretacijo kompleksnih podatkov. AI združuje tradicionalne humanistične metode z zmogljivimi algoritmi, kar ustvarja nove možnosti za prepoznavanje vzorcev in analizo velikih količin podatkov.
Sistemi AI so sposobni obdelati naravni jezik in slike, se prilagoditi novim informacijam z uporabo ustreznih algoritmov in samodejno rešiti kompleksne naloge. V humanistiki se AI pogosto uporablja za analizo velikih podatkov, samodejno prepoznavanje besedila in kulturno analizo vizualnih in slušnih medijev. To ne kaže le dodane vrednosti, ki jo ponujajo te tehnologije, ampak tudi njihov potencialni vpliv na prihodnost raziskav.
Če povzamemo, kombinacija nevroznanosti in umetne inteligence predstavlja obetavno pot za nadaljnji razvoj sistemov za obdelavo jezika. Ugotovitve Fatme Deniz bi lahko bile ključnega pomena tako pri optimizaciji zdravljenja jezikovnih motenj kot pri razvoju sistemov umetne inteligence, ki imajo govorne sposobnosti, podobne človeškim.