Raziskovalno letalo HALO: Nova spoznanja o podnebju Južnega oceana!

Raziskovalno letalo HALO: Nova spoznanja o podnebju Južnega oceana!

Raziskovalno letalo HALO, ki se uporablja za pomembne atmosferske in podnebne študije, se bo septembra 2025 podalo na pomembno misijo nad Južnim oceanom. Misija, znana kot HALO-South, bo potekala od začetka septembra do sredine oktobra 2025 in se bo osredotočila na preučevanje pogojev oblakov v tej edinstveni regiji. Glasno DLR Raziskovalna flota bo delovala iz Christchurcha na Novi Zelandiji in bo v petih tednih opravila približno 176 ur letenja.

Osrednja točka misije HALO South je cilj zapolniti vrzeli v znanju o podnebnih modelih. Interakcija med oblaki, aerosoli in sevanjem je preučena, da bi izboljšali naše razumevanje atmosferskih razmer. Iz tega bi lahko prišlo do fascinantnega odkritja: v regiji okoli Antarktike je ozračje še posebej čisto, kar je značilno za razmere z nižjimi emisijami.

Tehnološka oprema

HALO ima na voljo različne najsodobnejše instrumente za celovite meritve. Najpomembnejše merilne sonde vključujejo PCASP-100X (Passive Cavity Aerosol Spectrometer Probe) in PIP probe (Precipitation Imaging Probe). Medtem ko PCASP-100X preučuje porazdelitve velikosti aerosolov v območju od 0,12 do 3,5 mikrometrov, sonda PIP slika delce oblakov med 100 in 6400 mikrometri. Misija je podprta tudi s podatki japonskega vremenskega satelita HIMAWARI-9, ki zagotavlja klasifikacije za vrste oblakov.

Raziskovalna misija je del večjega mednarodnega projekta, v katerega je vključenih okoli 50 znanstvenikov iz različnih institucij. Glasno Raziskave HALO Meritve vključujejo tudi ogljikov monoksid, dušikove okside, metan in ozon. Te in druge meritve, kot so porazdelitev velikosti aerosolov, hlapnost delcev in lastnosti kondenzacijskih jeder oblakov, bodo zagotovile dragocene podatke za podnebne raziskave.

Najpomembnejši merilni instrumenti

Uporabljeni instrumenti vključujejo:

• SMART-Albedometer, das die spektrale Strahlungsintensität im Bereich von 350-2200 nm misst.
• DLR-intern entwickelte Geräte wie das AMTEX-2 zur Messung von NO, NOy, und das SOPAMA zur Analyse von schwarzen Kohlenstoffpartikeln.
• Forschungseinrichtungen wie TROPOS leisten mit unterschiedlichsten Geräten, wie dem miniCCNC, ebenfalls wertvolle Beiträge zur Messung von Aerosoleigenschaften.
• Zusätzlich wird die Anzahl der Eiskeime parallel zu Wolkenpartikeln erstmals erfasst, was einen innovativen Ansatz darstellt, die Wechselwirkungen in der Atmosphäre besser zu verstehen.

Prvi merilni poleti so načrtovani za drugi teden septembra 2025, medtem ko bo raziskovalno letalo HALO spremenjeno za uporabo do konca avgusta. Strokovnjaki se bojijo, da bo na južni polobli, kjer je delcev manj, tudi manj nastajanja oblakov. To bi lahko pomembno vplivalo na podnebni razvoj v tej regiji.

Na splošno misija HALO South obljublja, da bo zagotovila obetavne vpoglede v podnebne raziskave z osredotočanjem na vidike, ki so bili doslej premalo raziskani. Kombinacija napredne tehnologije in mednarodnega sodelovanja je ključen dejavnik pri poglabljanju našega razumevanja vpliva človekovih dejavnosti na podnebje.