Nov mejnik: Univerza v Münstru in muzej LWL intenzivirata raziskave!

Nov mejnik: Univerza v Münstru in muzej LWL intenzivirata raziskave!

Oddelek za geoznanosti Univerze v Münstru in Naravoslovni muzej LWL poglabljata svoje dolgoletno sodelovanje na področjih astronomije, paleontologije in ekologije. Osrednji dogodek v tem kontekstu je bila podelitev naziva častnega profesorja dr. Janu Oleju Kriegsu, direktorju muzeja LWL. Certifikat mu je izročil dekan Oddelka za geoznanosti prof. dr. Edzer Pebesma. Ta čast odraža Kriegsov pomemben prispevek k raziskavam in poučevanju, zlasti k ekologiji in biotski raznovrstnosti na Inštitutu za krajinsko ekologijo.

Dr. Kriegs ni sodeloval samo pri poučevanju, temveč je bil tudi mentor več kot 20 diplomskih nalog o favnistiki in ekologiji vretenčarjev. Njegov raziskovalni poudarek je na ekologiji sesalcev in raziskavah biotske raznovrstnosti. Poleg tega se je ukvarjal tudi s področja ornitologije, evolucijske genetike in molekularne biologije. Po besedah ​​prof. dr. Sascha Buchholza, generalnega direktorja Inštituta za krajinsko ekologijo, Kriegsova zaveza znatno obogati ponudbo raziskav in poučevanja.

Krepitev sodelovanja

Pomemben rezultat tega tesnejšega sodelovanja je vzpostavitev laboratorija na prostem za ponovno vlaženje gozda Lünten. Poleg tega potekajo tudi skupni dogodki s področja paleontologije ter planetarne znanosti in astrofizike. Ustanovitev Centra za integrativne raziskave biotske raznovrstnosti in uporabno ekologijo (CIBRA) ponazarja sinergije med univerzo in muzejem, pri čemer CIBRA deluje kot interdisciplinarno omrežje na Oddelku za geoznanosti na Univerzi v Münstru. Partnerja pri tem projektu sta krovno združenje nemških avifaunistov in Prirodoslovni muzej LWL.

Delovna skupina Animal Ecology, ki ima sedež na Univerzi v Münstru, med drugim raziskuje prostorske in časovne spremembe biotske raznovrstnosti. Poudarek je na različnih skupinah vrst in njihovih prilagoditvah na globalne spremembe. Ta raziskava analizira tudi nove habitate, kot so mesta, pa tudi dejavnike stresa, kot sta svetlobno in hrupno onesnaženje ali biološke invazije. Cilj je ustvariti osnovo za zaščito vrst, ki temelji na dokazih, in razviti strategije za spopadanje s trenutno krizo biotske raznovrstnosti.

Funkcija pri varstvu vrst

Drugi poudarek Delovne skupine za ekologijo živali je sodelovanje z različnimi deležniki na področju ohranjanja vrst in narave ter pri vprašanjih načrtovanja. To vključuje tudi vidike trajnostnega urbanističnega načrtovanja. Z izvajanjem monitoringa biotske raznovrstnosti in dolgoročnih opazovanj naj bi pridobili utemeljeno znanje, ki ima lahko odločilno vlogo pri praktičnem varstvu vrst.

Tesno sodelovanje med geoznanostmi in Prirodoslovnim muzejem LWL zagotavlja, da izobraževalni in raziskovalni pristopi v biologiji in ekologiji ustvarjajo sinergije, ki daleč presegajo praktično poučevanje. Razvoj na tem področju ni le akademskega pomena, ampak ima tudi daljnosežne posledice za ohranjanje in okoljsko načrtovanje.