Študenti predstavljajo inovativno raziskavo na gradu Münster!

Študenti predstavljajo inovativno raziskavo na gradu Münster!

Na gradu Münster bo 28. junija 2025 potekala posebna razstava. Več kot 130 učencev, starih od 8 do 16 let, bo tam predstavilo rezultate svojih raziskovalnih nalog. Ti projekti so del projekta Forder-Förder (FFP) Mednarodnega centra za raziskovanje nadarjenih (ICBF) na Univerzi v Münstru. Pred tem so sodelujoči mladi raziskovalci cel šolski semester intenzivno obdelovali teme po lastni izbiri.

FFP je namenjen otrokom in mladim s posebnimi interesi in talenti. Študenti univerzitetnega pouka podpirajo študente pri izvajanju njihovih projektov. Prihajajoči »strokovni posvet« se prične ob 10.30 in traja do okoli 14.00. Vodi ga prof. dr. Christian Fischer, vodja ICBF, in otvoritev prof. dr. Michael Quante, prorektor za mednarodne zadeve, prenos in trajnost.

Pester program predavanj

Dogodek obljublja pester program, ki obiskovalcem ponuja zanimiv vpogled v raziskovalno delo mladih talentov. Dogodek se zaključi s slavnostno podelitvijo priznanj Jessice Oertel iz ekipe Q.Uni, kjer študentom podelijo potrdila za njihove dosežke. Vstop na strokovni posvet je prost, zato lepo vabljeni vsi zainteresirani. Sodelujoče šole vključujejo gimnazijo Annette-von-Droste-Hülshoff, gimnazijo Immanuel-Kant in srednjo šolo Münster Mitte.

Ta pobuda želi spodbujati ustvarjalni potencial mladih in jim dati priložnost, da se predstavijo v akademskem kontekstu. Še posebej v času globalnih kriz, ki postajajo vse pomembnejše, kot je aktualni problem lakote, je promocija mladih talentov in njihovih idej zelo pomembna.

Lakota in genski inženiring: globalni izziv

Svetovne krize zaostrujejo problem lakote in podhranjenosti. Glede na to Fundacija Rosa Luxemburg Približno 730 milijonov ljudi trpi zaradi kronične lakote, medtem ko približno 30 % svetovnega prebivalstva trpi zaradi negotove preskrbe s hrano. Pandemija COVID-19, podnebna kriza in geopolitični konflikti pomembno prispevajo k tem izzivom.

Da bi se temu izognili, se biotehnološke rešitve, zlasti genski inženiring, promovirajo kot obetavni pristopi. Ključni globalni akterji, kot je generalni sekretar Združenih narodov António Guterres, so že izrazili zaskrbljenost glede prehranske varnosti po vsem svetu. V tem kontekstu je vse več sprejemanja gensko spremenjenih rastlin, tudi v Afriki, saj je na primer Kenija odpravila prepoved tovrstnih rastlin.

Vladna podpora v Združenih državah in Evropi spodbuja kmete k uporabi zemljišč v prahi za pridelavo hrane za povečanje proizvodnje pšenice. Vendar ti ukrepi naletijo tudi na odpor okoljevarstvenih združenj, ki opozarjajo na negativne učinke v kmetijskem sektorju. Kmetijski ekonomist Martin Qaim poudarja, da bi lahko nove tehnologije, kot je genomsko žlahtnjenje, pomagale povečati kmetijski donos.

Geni ali izobrazba? Vpliv na življenje otrok

Razprava o vplivu genetike in okolja na izobraževalne poti otrok je ključna. Zlasti ugotovitve Zvezna agencija za državljansko izobraževanje kažejo, da čeprav genetski dejavniki vplivajo na inteligenco in s tem tudi na izobraževalne možnosti, to ni absolutno.

Približno 40 % razvoja inteligence določa genetska zasnova, medtem ko se ta vpliv v odrasli dobi poveča na 60 %. Kljub temu ima socialno okolje pomembno vlogo, predvsem socialne razmere in dostop do izobraževanja. Izkazalo se je, da socialni status staršev pomembno vpliva na izobraževalno pot njihovih otrok, medtem ko otroci iz revnejših okolij pogosto ne morejo izkoristiti vseh svojih potencialov.

Prepoznavanje in reševanje izzivov, ki izhajajo iz družbenih neenakosti, ostaja naloga družbe kot celote. Razprava o optimalnem spodbujanju talentov in spretnosti je zato pomembnejša kot kdaj koli prej, da bi ustvarili enake možnosti in prihodnjim generacijam zagotovili najboljšo možno podporo.