Znanstvena revolucija: deset raziskovalnih skupin nagrajenih za vrhunsko okolje!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Deset ekip z UNI Münster je osvojilo nagrado »Najboljše raziskovalno okolje 2024«, ki je bila podeljena 7. junija 2025.

Zehn Teams von der UNI Münster gewinnen den Preis „Bestes Forschungsumfeld 2024“, verliehen am 7. Juni 2025.
Deset ekip z UNI Münster je osvojilo nagrado »Najboljše raziskovalno okolje 2024«, ki je bila podeljena 7. junija 2025.

Znanstvena revolucija: deset raziskovalnih skupin nagrajenih za vrhunsko okolje!

7. junija 2025 je bilo prvih deset ekip priznanih kot del nove pobude »Najboljše raziskovalno okolje 2024«. To nagrado prvič podeljuje Fantovska akademija in Fundacija Volkswagen nagrajena in želi prepoznati pomen podpornega raziskovalnega okolja v znanosti.

Po pregledu skoraj 300 prijav je bilo marca 2025 v ožji izbor izbranih skupno 24 ekip. Postopek žrebanja za določitev zmagovalcev kaže, da ni uvrstitve med nominirana raziskovalna okolja; namesto tega bodo vse ekipe v ožjem izboru priznane v skladu z definicijo izjemnega raziskovalnega okolja. Vsaka zmagovalna ekipa prejme denarno nagrado v višini 10.000 evrov, ki se lahko uporabi za ukrepe teambuildinga in nadaljnji razvoj zadružništva.

Nejasnosti v raziskovalnem okolju

Dr. Antje Tepperwien iz fundacije Volkswagen poudarja vlogo pozitivnega raziskovalnega okolja za ustvarjalno in sodelovalno delo. Gisela Kopp, alumna Junge Akademie, dodaja, da je ustvarjanje takšnih okolij ključnega pomena za razvoj bodočih znanstvenikov. Nova nagrada je namenjena ozaveščanju o pomenu dobrih raziskovalnih okolij v zgodnjih fazah znanstvene kariere.

Nagrado razpišejo vsako leto, naslednji rok za prijavo pa je do 18. novembra 2024. Ta dolgoročna pobuda je del širšega trenda, ki poudarja potrebo po podpornih raziskovalnih okoljih, ki veljajo za ključnega pomena za spodbujanje inovativnega in uspešnega znanstvenega dela.

Celovita slika akademske svobode

V širšem kontekstu akademske svobode je Indeks akademske svobode (AFi) izjavil, da približno 80 % svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer so akademske svobode zmerno do hudo omejene. Na to vplivajo različni dejavniki, vključno s političnim vmešavanjem v izobraževalne sisteme in finančnimi navzkrižji interesov.

Razmere v Nemčiji kljub visokemu AFi 0,93 kažejo tudi zaskrbljujoče trende glede svobode izražanja in akademske svobode. Različne študije primerov in zgodovinski pregled jasno kažejo, da je akademska svoboda vedno predmet dinamičnih in pogosto zahtevnih sprememb.

Nagrada »Najboljše raziskovalno okolje 2024« ne nagrajuje samo komercialnih ekip, ampak sproži tudi nujno razpravo o pogojih, pod katerimi znanost premaguje druge izzive. V današnjem svetu je ustvarjanje podpornega in ustvarjalnega okolja bistveno za napredek v znanosti in raziskavah.