Mesto proti državi: Koliko nas ločuje družbena ločnica?
Javna razprava 15. oktobra 2025 v Bodenseeforum Konstanz o družbeni delitvi: kdo, kje, kdaj. Vstop prost!

Mesto proti državi: Koliko nas ločuje družbena ločnica?
15. oktobra 2025 bo v Bodenseeforum Konstanz potekala javna okrogla miza z naslovom "Mesto, država, delitev? – Kaj še drži našo državo skupaj?" potekati. Dogodek se prične ob 19.00 uri. in poudarja pomembne razlike med mestnimi in podeželskimi regijami, ki so jih poudarili rezultati nedavnih volitev. Te razlike se vedno bolj dojemajo kot znaki globlje družbene delitve, ki presega strankarske preference Univerza v Konstanzu poročali.
Glavni kandidat stranke Zelenih za državne volitve leta 2026 Cem Özdemir bo na odru razpravljal skupaj s Claudio Alfons, nestrankarsko županjo mesta Lindau, Thomasom Wagnerjem iz Deutschlandfunk in profesorjem Mariusom R. Busemeyerjem, strokovnjakom za primerjalno politično ekonomijo. Andreas Schneider, samostojni novinar in rezidenčni novinar v grozdu, bo moderiral dogodek. Vstop je prost, vendar so zaradi omejenega prostora potrebne vstopnice. Vstop se odpre ob 18.30. dogodek pa bo tudi v živo.
Socialni izzivi v Nemčiji
Družbena delitev v Nemčiji se je v zadnjih letih povečala. Regionalne razlike v infrastrukturi, zdravstvu in izobraževanju prispevajo k temu, da so življenjske možnosti zelo različne. V soseskah z visokim deležem revnih otrok ali otrok migrantskega porekla so pogosto večji izzivi. Šole v teh okrožjih se spopadajo s težavami, kot so jezikovne pomanjkljivosti in akutno pomanjkanje učiteljev, kar negativno vpliva na kakovost izobraževanja. bpb.de poudarja, da so razlike v porazdelitvi revščine znotraj mest pogosto večje kot med okrožji in občinami.
Na primer, stopnje SGB II se v nemških mestih precej razlikujejo. V mestih, kot sta Köln in Hamburg, so bile razlike do 60 odstotnih točk. Kaže tudi, da zelo niha tudi porazdelitev oseb z nenemškim državljanstvom. To vodi v vse večjo družbeno in etnično polarizacijo, ki je še posebej izrazita v mestih, kot sta Duisburg in Dortmund.
Vzroki in posledice polarizacije
Vzroki za to družbeno polarizacijo so različni. Demografske spremembe, različne realnosti življenja med urbanimi in podeželskimi območji ter socialno-ekonomski dejavniki imajo odločilno vlogo. Vseevropska primerjalna študija je pokazala, da imajo teme, kot so migracije in podnebne spremembe, velik potencial za polarizacijo. Po raziskavi iz leta 2023 68 % Nemcev zaznava vse večjo delitev v družbi. MNU-BB poudarja, da so za javno razpravo značilne trde fronte, ki ogrožajo družbeno kohezijo.
Družbeni mediji krepijo ta trend, saj polarizirajoče vsebine ustvarjajo več angažiranosti kot uravnotežene objave. Študije kažejo, da 72 % uporabnikov uživa predvsem vsebine, ki potrjujejo njihova lastna stališča. To vodi v izkrivljanje dojemanja in krepi obstoječe delitve v družbi.
Za boj proti družbeni polarizaciji sta potrebna aktiven dialog ter spodbujanje izobraževanja in kulturnih pobud. Projekti, kot je »Bridge Builder Project« v Brandenburgu, kažejo, da lahko ciljni ukrepi spodbujajo medsebojno razumevanje. Strukturne spremembe in osebna angažiranost so bistvenega pomena za doseganje pozitivnih sprememb in krepitev socialne kohezije.
Prihajajoča panelna razprava v Konstanzu bo nadaljnji korak k obravnavanju teh pomembnih izzivov in iskanju načinov za izboljšanje socialne kohezije. Razpravljavci prinašajo različne poglede v razpravo o zapletenih vprašanjih, povezanih z družbenimi delitvami v Nemčiji.