Prihodnost bivanja: TU Berlin prikazuje inovativne koncepte za enodružinske hiše
Študenti arhitekture s TU Berlin na razstavi prikazujejo inovativne bivalne koncepte za preureditev območij enodružinskih hiš.

Prihodnost bivanja: TU Berlin prikazuje inovativne koncepte za enodružinske hiše
Študenti arhitekture na Tehnični univerzi v Berlinu so danes odprli razstavo o preoblikovanju in predelavi območij enodružinskih hiš. Pod naslovom »CO-MAKABI prakse souporabe v enodružinskih hišah« magistrski študenti pod vodstvom prof. Nannija Graua predstavljajo inovativne zasnove za nadaljnji razvoj obstoječih bivalnih struktur. Ta pobuda je še posebej pomembna, ker je enodružinska hiša najbolj priljubljena oblika stanovanja v Nemčiji in 53 % prebivalstva izraža željo, da bi živeli v njej. V Nemčiji je trenutno več kot 16 milijonov enodružinskih hiš, ki predstavljajo približno polovico celotnega stanovanjskega fonda, kar projekt postavlja v širši družbeni kontekst. Čeprav je povprečna zasedenost 1,8 osebe na enodružinsko hišo razmeroma nizka, se število teh domov v zadnjih dveh desetletjih vztrajno povečuje za približno 100.000 na leto. Vendar pa je bil ta razvoj deležen kritik zaradi podnebne krize in pomanjkanja življenjskega prostora ter visoke porabe materiala, energije in zemlje v običajnih enodružinskih hišah.
Mojstrski studio Co-MaKaBi vidi v prihodnost usmerjeno rešitev za izzive enodružinskih hiš v razdelitvi in preoblikovanju obstoječih struktur. Namesto gradnje novih enodružinskih hiš študentje raziskujejo kakovost sedanjega stavbnega fonda in vsakodnevne prakse delitve v berlinskih okrožjih, kot so Mahlsdorf, Kaulsdorf in Biesdorf. Cilj je skupaj s prebivalci razviti nove modele sobivanja, ki temeljijo na skupni rabi in prostorski fleksibilnosti. Inovativni pristopi naj bi pomagali preprečiti nove pozidave tal in združiti koncepte energetske prenove s prilagodljivimi prostorskimi rešitvami.
Alternative konvencionalnemu življenju
Namen razstave je predstaviti alternativne oblike financiranja in modele, ki se razlikujejo od tradicionalnih lastniških struktur. To kaže na občutljiv pristop študentov, da bi pridobili zaupanje stanovalcev; zlasti starejši ljudje kažejo več prostora za nove koncepte. Projekt »Več kot družinske hiše« proučuje ulico kot kolektivni prostor. Potekajo dela za ustvarjanje novih prostorov za srečanja s preureditvijo garaž in integracijo balkonov. Poleg tega se dizajn osredotoča na "Hišo na podeželju!" za spodbujanje biotske raznovrstnosti v primestnih območjih, medtem ko zasnova "Popek" spremeni neuporabljene preostale površine v skupne prostore.
Ti pristopi bi lahko prispevali k rešitvi trenutne stanovanjske krize s poudarjanjem družbenih, gospodarskih in okoljskih koristi skupnega življenja. V tem kontekstu Diana Lind, avtorica knjige »Brave New Home«, poziva k pogumu za raziskovanje alternativnih oblik bivanja, saj tradicionalne enodružinske hiše ne povzročajo le visokih stroškov, temveč tudi spodbujajo socialno izolacijo in segregacijo.
Vloga skupnega življenja
Trend skupnega življenja se je povečal v mnogih mestih, vključno z metropolitansko regijo Hamburg. V Lüneburgu na primer nenehno narašča povpraševanje po alternativnih oblikah bivanja. To odraža vse večjo potrebo po skupnosti in trajnostnem življenjskem slogu. Projekti, kot je »Mesto prihodnosti 2030+«, podpirajo socialna in trajnostna stanovanja, pri čemer se prenove in predelave prav tako obravnavajo kot razumne alternative rušenju in novogradnji.
Čeprav skupnost ponuja številne prednosti, se koncept sooča tudi z nekaterimi izzivi, kot je vključevanje v obstoječe urbane strukture in pravne ovire, ki pogosto otežujejo nove stanovanjske projekte. Inovativne ideje in premik k novemu razumevanju prostora in sožitja bi lahko utrli pot v bolj primerno prihodnost. Gradbena politika bi lahko ustvarila ključne priložnosti za posredovanje in utrla pot alternativnim stanovanjskim konceptom.
Na splošno je sprememba paradigme v smeri skupnega in trajnostnega življenja več kot le trend – treba je izpolniti zahteve spreminjajoče se družbe in izboljšati kakovost življenja v urbanih območjih. Zavzetost berlinskih študentov arhitekture bi lahko služila kot model drugim mestom, ki se prav tako soočajo s perečimi stanovanjskimi vprašanji. V tem smislu »Enodružinske hiše za vsakogar!« projekt izstopa! nastal kot laboratorij za napredek kritične prakse preoblikovanja obstoječih naselij.
[tu.berlin] poroča, da transformativni potencial enodružinskih hiš leži v delitvi in skupnem življenju. Stališče, ki ga podpira tudi [colivingswitzerland.ch] s poudarjanjem potrebe po novih življenjskih konceptih v trenutni stanovanjski krizi. Obenem je pomembno, da [leuphana.de] poudarja pomen socialne interakcije in skupnosti v stanovanjskih projektih, saj bi ti lahko znatno prispevali k človekovi in okoljski trajnosti.