Brandenburška narečja v tranziciji: Arhiv pozabljenih besed!

Brandenburška narečja v tranziciji: Arhiv pozabljenih besed!

8. maja 2025 bo poudarjen pomen brandenburškega narečja danes. Narečje, ki so ga prebivalci Brandenburga govorili že več generacij, se je na podeželju močno spremenilo. Mnoge besede in besedne zveze so pozabljene, kar še posebej poudarja pomen ohranjanja in dokumentiranja te oblike jezika. Ključni projekt, posvečen temu izzivu, je Brandenburško-berlinski jezikovni arhiv (BBSA) na Univerzi v Potsdamu.

Od leta 2016 do 2022 je bil pod vodstvom Ulrike Demske izveden celovit projekt digitalizacije. Digitaliziranih je bilo 22.153 vprašalnikov, ki jih je med letoma 1950 in 1970 izpolnilo več kot 2000 govorcev narečij. Ti vprašalniki so desetletja ležali v zabojnikih in omarah na Inštitutu za germanistiko, dokler jih niso ponovno odkrili in obdelali. Eden od intervjuvancev je bil August Höhne, rojen leta 1889, ki ponazarja jezikovno raznolikost te regije.

Vloga Brandenburško-Berlinskega jezikovnega arhiva

Cilj BBSA je dokumentirati pogovorne besede, idiome in rime za štetje. Posnetki so iz sredine 20. stoletja in prikazujejo leksikalne in skladenjske posebnosti brandenburških narečij. Ti rezultati so dostopni za lokacijske poizvedbe v arhivu. V arhivu so tudi zvočni posnetki narečnih govorcev, ki oživljajo pestrost in zven starih narečij.

Vendar pa je pomemben vidik raziskovanja narečij nenehno spreminjanje jezika. Vpliv knjižnega jezika in zlasti berlinščine je povzročil izravnavo številnih narečnih izraznih oblik. Sprememba je opazna tudi v spremembi zaimkov in njihovih pomenov. Vendar pa je raznolikost narečij v Brandenburgu še vedno impresivna, za katero so značilni slovanski, spodnjenemški in francoski vplivi.

Aktualni raziskovalni projekti in poizvedbe

Univerza v Potsdamu je z digitalizacijo materialov postavila temelje za nadaljnje raziskave. Raziskovalci in študenti, kot je Luise Czajkowski, nenehno iščejo trenutne govorce narečij, da bi zbrali nove podatke in dokumentirali nenehne spremembe jezika. Informacijski viri so ključni za prihodnje raziskave narečja in tako spodbujajo živahno družbeno razpravo o jeziku in identiteti.

Uporaba spletnega arhiva je podprta s stranjo za pomoč, ki vsebuje navodila. Če pride do težav, se lahko uporabniki obrnejo na arhivsko skupino prek e-poštnega naslova bbsa@uni-potsdam.de in jim posredujejo predloge ali nasvete, kako izboljšati uporabo.

Za več informacij o temi raziskovanja narečja in njegovih nalogah bralce vabimo na strani dialektforschung.phil.fau.de obiskati.