V Viadrini se začenja nov projekt za boj proti antisemitizmu!

V Viadrini se začenja nov projekt za boj proti antisemitizmu!

16. julija 2025 je bil na Evropski univerzi Viadrina uradno predstavljen projekt “Seeing Antisemitism Through Law” (SATL). Ta ambiciozen projekt financira Nemška raziskovalna fundacija (DFG) in je namenjen analizi pravnega boja proti antisemitizmu v Nemčiji, Franciji, na Poljskem, v Združenem kraljestvu in Ukrajini od leta 1945. Vodi ga skupina izkušenih raziskovalcev, ki jo sestavljajo dr. Reut Paz, prof. dr. Thilo Marauhn in prof. dr. Benjamin Lahusen.

Osrednji element projekta je izdelava baze podatkov, ki vključuje skoraj 1500 dokumentiranih primerov antisemitizma iz naštetih držav. Novost v trenutni raziskovalni fazi je vključitev sodnih primerov iz Ukrajine, kar predstavlja posebne izzive glede na trajajočo vojno. Dr. Reut Paz tudi pojasnjuje, da je dostop do številnih sodnih spisov pogosto otežen, ker je veliko dokumentov blokiranih.

Cilji in izzivi raziskovanja antisemitizma

Projekt SATL predstavlja definicijski izziv, saj antisemitizem ni le pravni, temveč tudi družbeni pojav. Razvita je bila ločena definicija, ki vključuje štiri kategorije: antisemitizem, povezan z Izraelom, verski antisemitizem, zgodovinski antisemitizem in zarotniški antisemitizem. Uporaba definicije Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA) je bila namenoma izključena, saj se je zdela preveč nova in kontroverzna.

Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (BMFTR), ki spodbuja raziskovalne projekte za boj proti antisemitizmu v Nemčiji in Evropi, zasleduje podobne cilje. Namen financiranja je poglobiti razumevanje antisemitizma in okrepiti pravice tistih, ki trpijo zaradi antisemitskih incidentov. V prvi fazi financiranja je bilo ustanovljenih deset raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo s temami, kot sta preprečevanje antisemitizma v izobraževalnem sektorju in pravno obravnavanje antisemitskih incidentov.

Rezultati raziskav in družbene posledice

Glede na študije se antisemitska stališča v različnih državah razlikujejo; V Nemčiji in Franciji je bilo strinjanje z antisemitskimi stereotipi med letoma 2016 in 2018 okoli 16 do 17 odstotkov. Osupljivo je protislovje med padanjem anketnih številk o antisemitizmu in porastom antisemitskih zločinov, zlasti v desničarskem radikalnem okolju. Strokovnjaki to povečanje opisujejo kot sindrom potrebe po enostavni razlagi sveta in samozavesti.

O kompleksnosti antisemitizma govorijo tudi raziskave. Družboslovec Theodor W. Adorno je antisemitizem v petdesetih letih prejšnjega stoletja opisal kot »govorice o Judih«. Nedavne študije jasno kažejo, da antisemitizem ni zakoreninjen le v starih predsodkih, temveč ga oblikujejo družbena dinamika in spreminjajoče se dojemanje. Vpliv družbene radikalizacije, zlasti na internetu, lahko razumemo kot gonilno silo za oživitev antisemitskih čustev.

Ob naraščajočem številu antisemitskih incidentov se postavlja vprašanje družbene odgovornosti: boj proti antisemitizmu ni samo naloga ustavne države, temveč tudi civilne družbe in znanosti. Ta skupna prizadevanja so ključna za krepitev realnosti judovskega življenja v Nemčiji in Evropi ter za zaščito različnih identitet.

Če povzamemo, tekoče raziskave na tem področju kažejo, da je antisemitizem zapleten in dinamičen pojav, ki ga je treba obravnavati tudi s političnimi in družbenimi ukrepi. Prihodnja leta bodo ključna za napredek pri razumevanju antisemitizma in boju proti njemu.

Evropska univerza Viadrina poroča, da ...

BMBF poudarja, da ...

Portal za sodelovanje gre v…