Kriza zdravstvene nege v Nemčiji: Pomanjkanje kvalificirane delovne sile ogroža nego!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Care v EU se sooča z izzivi: pomanjkanje kvalificirane delovne sile, delovne razmere in potrebo po reformi so analizirani v projektu Care4Care.

Pflege in der EU steht vor Herausforderungen: Fachkräftemangel, Arbeitsbedingungen und Reformbedarf werden im Care4Care-Projekt analysiert.
Care v EU se sooča z izzivi: pomanjkanje kvalificirane delovne sile, delovne razmere in potrebo po reformi so analizirani v projektu Care4Care.

Kriza zdravstvene nege v Nemčiji: Pomanjkanje kvalificirane delovne sile ogroža nego!

7. aprila 2025 bo postalo jasno, da se negovalna industrija v številnih državah EU, vključno z Nemčijo, sooča s krizo. Stresne delovne razmere in akutno pomanjkanje kvalificiranih delavcev ogrožajo kakovost oskrbe. Aktualni politični dokument, objavljen v okviru raziskovalnega projekta Care4Care, poudarja nujno potrebne ukrepe, ki so jih sprejeli mednarodni raziskovalci, vključno s prof. dr. Evo Kocher in dr. Žigo Podgornik-Jakilom z Evropske univerze Viadrina. Projekt zajema šest evropskih držav in ima proračun 2,7 milijona evrov. Temeljne zahteve prispevka se med drugim nanašajo na boljše preprečevanje fizičnega in psihosocialnega stresa ter urejene možnosti kvalifikacij in napredovanja v poklicu zdravstvene nege. Evropska univerza poroča o primanjkljajih na področju delovnih migracij, ki zahtevajo več kot le programe zaposlovanja.

Pomembna izjava prof. dr. Kocherja je potreba po priznavanju tujih kvalifikacij in podpori pri integraciji zaposlenih v zdravstveni negi. To med drugim vključuje zagotavljanje financiranih jezikovnih tečajev med delovnim časom. Osredotočanje na zdravstvena tveganja v poklicih zdravstvene nege, kot so fizični napori in psihosocialne obremenitve, ki jih povzročajo stres, nasilje in nadlegovanje, se ocenjuje kot posebno nujno. Za izboljšanje delovnih pogojev je potrebna uveljavitev obstoječih zahtev glede delovnega časa in časa počitka ter ureditev in upoštevanje razmerij varstva otrok. Predvsem bivalna oskrba, pri kateri negovalno osebje živi v gospodinjstvu oskrbovanca, zahteva jasnejšo ureditev delovnih razmerij. Mnoge od teh delavcev so ženske, starejše od 50 let, in so močno odvisne od osebe, za katero skrbijo.

Pomanjkanje kvalificiranih delavcev in vse večja potreba po oskrbi v Nemčiji

Potreba po oskrbi v Nemčiji se vsako leto povečuje in je leta 2022 dosegla porast za 361.000 ljudi, ki potrebujejo oskrbo. Napovedi predvidevajo, da se bo število do leta 2040 povečalo na približno 6 milijonov in da bi lahko število ljudi, ki potrebujejo oskrbo, do leta 2050 doseglo celo 6,5 milijona. Ta razvoj je okrepljen z demografskimi spremembami, saj bi lahko število ljudi, starejših od 80 let, do leta 9,1 milijona. 2050. Kljub temu trenutne študije kažejo zaskrbljujoče razmere: štiri od petih ustanov za nego v Nemčiji so morale omejiti svojo ponudbo zaradi pomanjkanja osebja. Deutschlandfunk poroča, da 72 % domov za starejše ne more zagotoviti vseh storitev. Poleg tega je v sektorju zdravstvene nege trenutno nezasedenih 115.000 delovnih mest.

Zvezna vlada si aktivno prizadeva zaposliti tuje negovalno osebje. Leta 2022 je v Nemčiji delalo 244.000 tujih zaposlenih v zdravstveni negi, vendar postopki za zapolnitev novih delovnih mest v povprečju trajajo 230 dni. Pobuda za trajnostno in generacijam primerno reformo oskrbe ocenjuje, da bo do leta 2040 potrebnih več kot 191.000 dodatnega osebja zdravstvene nege. Poleg tega zvezni minister za zdravje Karl Lauterbach meni, da je reforma zdravstvene nege nujna, vendar ne vidi možnosti za izvedbo v trenutnem zakonodajnem obdobju.

Strategije za izboljšanje industrije oskrbe

Trenutne razmere zahtevajo takojšnje ukrepe za povečanje privlačnosti poklica. Ključni so izboljšani delovni pogoji, višje plače in prepoznavne akcije za izboljšanje strokovne podobe. Poleg tega je poudarjena potreba po tehnoloških rešitvah za povečanje učinkovitosti v sektorju oskrbe. Care Marketplace poudarja, da pomanjkanje kvalificiranih delavcev ne vpliva samo na kakovost oskrbe, ampak povzroča tudi daljše čakalne dobe za bolnike. Dolgoročno sodelovanje med vsemi vpletenimi je bistveno za iskanje trajnostnih rešitev za izzive v oskrbi.