Delavnica o čezatlantski zgodovini: Pogled na zasužnjevanje in pravice žensk!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Delavnica na Viadrini o čezatlantski trgovini s sužnji razpravlja o evrocentričnih perspektivah in interdisciplinarni izmenjavi.

Workshop an der Viadrina zum transatlantischen Sklavenhandel diskutiert eurozentrische Perspektiven und interdisziplinären Austausch.
Delavnica na Viadrini o čezatlantski trgovini s sužnji razpravlja o evrocentričnih perspektivah in interdisciplinarni izmenjavi.

Delavnica o čezatlantski zgodovini: Pogled na zasužnjevanje in pravice žensk!

11. in 12. septembra 2025 je v Viadrini v Frankfurtu (Odra) potekala delavnica Transverzalno razmišljanje in delovanje. Dogodek, ki sta ga organizirala PD dr. Andrea Gremels in Norah El Gammal, je bil namenjen razpravi o čezatlantski zgodovini suženjstva prek poklicnih in geografskih meja. Udeleženci s področja literarne vede, filozofije, politologije, etnologije in zgodovine so se združili, da bi razvili diferenciran pogled na temo. Poseben poudarek je bil na produktivnosti kulturnih študijskih teorij z globalnega juga, ki so v evropocentričnem zgodovinopisju pogosto zanemarjene.

Delavnica je ponudila prostor za intenzivno razpravo o evropocentričnih in nacionalističnih perspektivah v zgodovinopisju. Prof. dr. Ottmar Ette je spregovoril o Antonu Wilhelmu Amu, prvem znanem temnopoltem filozofu v Nemčiji, in njegovi manjkajoči doktorski disertaciji. Ta povezava se je povezala s sedanjimi razpravami o kolonializmu in suženjstvu v Nemčiji, ki so se sprožile po smrti Georgea Floyda in protestih Black Lives Matter. Avgusta 2023 so na primer »Mohrenstraße« v Berlinu preimenovali v »Anton-Wilhelm-Amo-Straße«, poteza, ki nakazuje nenehna soočanja s kolonialno preteklostjo.

Interdisciplinarni pogledi

Norah El Gammal je skozi literarne upodobitve obravnavala zgodbe zasužnjenih žensk in njihovo reprezentacijo. Dr. Anka Steffen je poročala o uničenem varšavskem arhivu, ki bi lahko dal pomembne podatke o poljskih legionarjih v haitijski revoluciji. Te razprave so poudarile potrebo po interdisciplinarni izmenjavi, kar je Andrea Gremels poudarila kot prednost delavnice. Dr. Sinah Kloß je razmišljala o razmerjih moči v svoji terenski raziskavi v Surinamu in tako razširila obseg razprave na globalne perspektive.

Panel o sladkorju je poudaril povezavo med zgodovino in ekonomijo. Gremelsova je predstavila svojo raziskavo o Fernandu Ortizu in simboličnem pomenu pridelovanja sladkorja za zasužnjevanje. Prof. dr. Klaus Weber je spregovoril o globalnih povezavah v pridelavi sladkorja v 19. stoletju, ki so imele poleg ekonomskih tudi družbene učinke. Delavnica se je zaključila s filmsko razpravo z Manthio Diawara o njegovem filmu »Édouard Glissant: One World in Relation«, ki je razpravljal o odnosih izmenjave med Afriko in Karibi.

Trgovina s sužnji in njeni učinki

Razprava o čezatlantskem suženjstvu je v kontekstu širše razprave o kolonialni trgovini in njenem vplivu. V srednji Evropi je predvsem v 18. stoletju močno naraslo povpraševanje po kolonialnih izdelkih, kot sta sladkor in kava. Ti izdelki so predstavljali več kot 60 % celotnega čezmorskega uvoza Hamburga, kar kaže na vrsto trgovinskih tokov, ki so bili značilni za družbe v tistem času. Pridelovanje v ameriških kolonijah se je močno razširilo, kar je posledično povzročilo počasno povečevanje produktivnosti v Evropi. Zgodovinarji preučujejo vlogo nemških in švicarskih trgovcev v trgovini s sužnji, kar je pozitivno vplivalo na njihovo blaginjo.

Friedrich Romberg je ključna oseba v zgodovini nemške trgovine s sužnji. Po izselitvi v Bruselj je pridobil s svojo trgovino s tekstilom in leta 1766 pridobil tranzitni privilegij. Leta 1782 se je Romberg začel aktivno ukvarjati s trgovino s sužnji in zgradil eno največjih ladijskih družb v Bordeauxu. Vendar pa je njegovo podjetje, ki je bilo močno odvisno od trgovine s sladkorjem in sužnji, zaradi upora sužnjev leta 1791 v St. Domingu utrpelo velike izgube. Rombergova zgodba ponazarja zapleteno vpletenost nemških trgovcev v trgovino s sužnji in prikazuje globoke gospodarske in družbene posledice teh praks.

Razprava na delavnici in z njo povezane zgodovinske analize so del širšega družbenega procesa v Nemčiji. Nujno se je treba kritično soočiti z lastno kolonialno preteklostjo, da bi postavili pod vprašaj in predelali zakoreninjene pripovedi. Ta razprava vključuje tudi različne prakse trgovine s sužnji iz drugih kultur, ki v trenutni razpravi pogosto niso ustrezno obravnavane. Zgodovinarji pozivajo k niansiranemu pogledu na to kompleksno zgodovino, ki presega evropocentrično perspektivo in vključuje globalni jug.