Podnebna kriza v Turingijskem gozdu: ali je našo naravo še mogoče rešiti?

Podnebna kriza v Turingijskem gozdu: ali je našo naravo še mogoče rešiti?

Spremembe v Turinškem gozdu so postale še posebej opazne v zadnjih letih. Zlasti regija okoli Ilmenaua je v središču znanstvenih in egidnih razprav. V petek, 14. marca 2025, bo Hagen Dargel, vodja gozdarskega oddelka Frauenwald, na predavanju na Tehnološki univerzi Ilmenau predstavil trenutni razvoj in prihodnje izzive gozda. Vstopnina na ta informativni dogodek je 5 evrov in se začne ob 15.00. v Faradaybau, Weimarer Straße 32.

Turingijski gozd se je močno spremenil zaradi človekovih posegov in naravnih nesreč. Posebej hudi so učinki podnebnih sprememb, ki so jih po letu 2018 še okrepila izjemno topla in sušna leta. Te podnebne razmere so botrovale širjenju smrekovega podlubnika, ki napada predvsem oslabljena smreka in vodi v njihovo pogin. Smreke so najpogostejša drevesna vrsta v turinškem gozdu, kar bistveno poveča posledice podlubnikov. Po ugotovitvah g tu-ilmenau.de Nujno je treba natančno analizirati trenutno situacijo.

Podnebne spremembe in njihove posledice

Podnebne spremembe ne ogrožajo le smrekovih sestojev, ampak tudi celoten gozdni ekosistem. Ključna vidika sta izguba habitatov in upad živalskih in rastlinskih združb. To še posebej vpliva na vrste, ki se zanašajo na vlažne in hladne habitate, kot na primer v 350 visokih barjih, ki se pojavljajo v Turingijskem gozdu. thueringenforst.de poudarja, da so številne avtohtone drevesne vrste pod vse večjim pritiskom.

Da bi preprečili to krizo, gozdarji in lastniki gozdov razvijajo strategije za ublažitev učinkov podnebnih sprememb. Ukrepi vključujejo preoblikovanje neokrnjenih gozdov v podnebno stabilne mešane sestoje in pogozdovanje poškodovanih območij z vrstami bogatimi in na podnebne spremembe odpornimi mešanimi drevesnimi vrstami. Jasno je, da je spremembe v populaciji vrst v avtohtonih gozdovih ne le treba načrtovati vnaprej, ampak so tudi nujno potrebne.

Druga težava so tujerodni škodljivi organizmi, ki so v Turingijo prišli s svetovno trgovino z blagom, med njimi tudi azijski dolgorogec. Poleg tega odmiranje jesenovih poganjkov, ki ga povzroča gliva »lažna bela stebelna čaša«, pomeni, da v državnem gozdu že leta ni bil posajen jesen. Hkrati se širijo eksotične rastline, kot so poznocvetoča črna češnja, japonski dresnik, nebeško drevo in orjaški šmarnik, ki izpodrivajo domorodne vrste in lahko pri ljudeh povzročajo draženje kože in alergijske reakcije.

Pogled v prihodnost

Izzivi, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za Turingijski gozd, so ogromni. Gozdarji in lastniki gozdov poudarjajo, da prilagajanje lokalnih gozdov spreminjajočim se podnebnim razmeram zahteva vzdržljivost in vzdržljivost. V prihodnjih desetletjih bo pomembno na gozd gledati ne le kot na vir virov, ampak tudi kot na dragocen ekosistem, katerega ohranjanje je osrednjega pomena tako za naravo kot za človeško družbo.

Predavanje Hagena Dargela bo tako zagotovilo ključni vpogled v akutne izzive in potrebno navzkrižno strategijo za rešitev gozdov v Turingiji.