Prihodnost svetovnega reda: strokovnjaki razpravljajo o menjavah moči in novih izzivih

Prihodnost svetovnega reda: strokovnjaki razpravljajo o menjavah moči in novih izzivih

Svetovni red je v stanju preobrata, za katerega so značilne globoke geopolitične spremembe. Univerza v Erfurtu, deželni parlament Turingije in medijska skupina Funke v poletnem semestru leta 2025 nadaljujejo skupno serijo predavanj, da bi analizirali ta razvoj. Tema je: »Prihodnost svetovnega reda v soočenju z globalnim razvojem« in se osredotoča predvsem na vpliv Zahoda. Prvi dogodek bo 10. junija ob 18.15, ko bo temo odprla Julia Friedlander, direktorica Atlantic Bridge e.V., s predavanjem »Ponovna pogajanja o svetovnem redu: vloga Zahoda«. Ta dogodek velja za eno od pomembnih platform za razpravo o daljnosežnih posledicah ukrajinskega konflikta in upadanju moči Zahoda. Sprejem se začne ob 18. uri. in vstop je prost; Priporočljiva je prijava na thueringer- Allgemeine.de/ringvorlesung.de.

Ruska vojna proti Ukrajini poudarja izzive, s katerimi se sooča mednarodna skupnost. Evropski in ameriški interesi se zmanjšujejo, medtem ko države, kot sta Kitajska in Indija, hrepenijo po večjem vplivu. Ta tektonski premik v razmerjih moči stran od Atlantika proti Indo-Pacifiku nakazuje novo fazo v svetovnem redu. Indo-Pacifik, ki vsebuje 60 odstotkov svetovnega prebivalstva in svetovnega proizvoda, se vedno bolj obravnava kot geopolitično središče. »Pax Americana« – hegemonistični sistem ZDA – je predmet razprave, saj se ZDA vse bolj osredotočajo na konkurenco s Kitajsko.

Globalni vpliv in geopolitični trendi

Umik ZDA iz konfliktov na Bližnjem vzhodu in v Evropi vodi v ponovno strateško oceno. To ZDA omogoča, da sprostijo sredstva za tekmovanje s Kitajsko. V tem »GZero svetu«, v katerem manjka stabilen svetovni red, so gospodarske prednosti potisnjene v ozadje, geopolitični interesi pa postajajo pomembnejši. Hkrati pa Rusija, ki zahodne sankcije dojema kot »davek velikih sil«, zahteva več vpliva in je pripravljena sprejeti gospodarsko škodo.

Geopolitični premiki ne vplivajo le na razmerja moči med državami, ampak imajo tudi daljnosežne družbene in gospodarske posledice. Konflikt v Ukrajini je povzročil krizo lakote v Afriki, saj so ključni dobavitelji hrane propadli. Hkrati se EU sooča z izzivi, kot je Regionalno celovito gospodarsko partnerstvo (RCEP), ki deluje kot pomembno območje proste trgovine. V tem kontekstu ima EU težave z ratifikacijo trgovinskih sporazumov, kar bi lahko dodatno vplivalo na konkurenčnost.

Tehnološke inovacije in družbeni pretresi

Dogajanje leta 2025 lahko opišemo kot prelomnico med razdrobljenostjo in prizadevanjem za nove organizacijske strukture. Naraščajoča negotovost, ki jo povzročajo gospodarska nestabilnost, migracijske in podnebne krize, je postala nova normalnost. V svetu, za katerega so značilne razdrobljene strukture moči in konfrontacijska multipolarnost, ostaja ukrajinska vojna osrednji vir konfliktov. Kljub mednarodnim prizadevanjem prihodnost ostaja negotova, saj se geopolitični trendi še naprej stopnjujejo, družbe same pa se soočajo s polarizacijo in konflikti glede vrednot in identitete.

Izzivi, s katerimi se sooča svet, zahtevajo intenzivno razpravo o mednarodnih odnosih in varnostni politiki. Vidiki, kot so agresivne ozemeljske zahteve Kitajske in možnost eskalacije na Bližnjem vzhodu, odpirajo vprašanja, o katerih bomo razpravljali v sklopu predavanj. Analize dr. Alexandra Dubowyja se osredotočajo na potrebo po iskanju novih odgovorov na stare probleme, medtem ko si Evropa prizadeva za svojo strateško avtonomijo in neodvisno sposobnost ukrepanja. Ustvarjanje izvedljivih rešitev ni samo politični izziv, ampak tudi družbena nuja, da bi se lahko spopadli z nenehnimi pretresi.

Ti tokovi in ​​njihov vpliv na mednarodni red absolutno zahtevajo kolektiven razmislek in razpravo, ki ju morajo voditi ne le akademske institucije, ampak družba kot celota.