Predsodki do beguncev: Zakaj so Ukrajinci boljši od Arabcev

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Sociolog Martin Ulrich analizira, kako Avstrijci različno gledajo na begunce iz različnih kultur.

Soziologe Martin Ulrich analysiert, wie Österreicher Geflüchtete aus verschiedenen Kulturkreisen unterschiedlich betrachten.
Sociolog Martin Ulrich analizira, kako Avstrijci različno gledajo na begunce iz različnih kultur.

Predsodki do beguncev: Zakaj so Ukrajinci boljši od Arabcev

Aktualna analiza kaže, da se podoba beguncev iz različnih kulturnih okolij v Avstriji zelo razlikuje. Po mnenju sociologa Martina Ulricha se na ljudi iz arabsko-afganistanske regije gleda precej bolj kritično kot na tiste, ki so zbežali pred vojno v Ukrajini. Ti rezultati so bili objavljeni v Austrian Journal of Sociology in temeljijo na "Vrednotah v kriznem panelu", ki je bil izveden med pandemijo Corone. Ugotovitve zagotavljajo pomemben vpogled v različna dojemanja tistih, ki iščejo zaščito.

V kontekstu ukrajinske krize, ki se je začela z rusko agresivno vojno februarja 2024, je do marca 2025 v Evropo pribežalo okoli 6,4 milijona Ukrajincev. To begunsko gibanje predstavlja tretjo večjo migracijo od leta 2015, po begunskih premikih iz Sirije in Afganistana. Vendar pa je v družbi močno polarizirano mnenje o različnih skupinah beguncev.

Družbene predstave in predsodki

Ulrichova študija poudarja, da 58 % anketiranih meni, da je velikodušnost avstrijske države pri ukrajinskih prošnjah za azil mogoče oceniti pozitivno ali nevtralno. Nasprotno pa je 73 % pogledov na arabske afganistanske begunce kritičnih, s prepričanjem, da država ne bi smela biti velikodušna. Te različne percepcije so izraz družbenih predsodkov do beguncev.

Zanimivo je, da približno 60 % vprašanih ne verjame, da Ukrajinci od države prejemajo preveč denarja, medtem ko jih 62 % meni, da arabsko-afganistanski begunci. To nakazuje, da imajo stereotipi o kriminalu in nasilju, ki so močno povezani z arabsko-afganistansko skupino, pomemben vpliv na javno mnenje.

Trenutni podatki o prošnjah za azil

Azilna statistika v Avstriji kaže, da so begunci leta 2023 vložili skupaj 59.157 prošenj za azil. Glavne države izvora so Sirija, Afganistan in Turčija. Od 31.362 odločitev o začetnih vlogah je bilo okoli 55 % pozitivnih, 45 % pa zavrnjenih. Med najuspešnejšimi prošnjami so tiste beguncev brez državljanstva in Jemna.

Za kontekst priseljevanja je pomembno, da je leta 2024 v Avstriji živelo skupno 2.327.064 priseljencev. To ustreza približno 25,5 % celotnega prebivalstva. Presenetljivo je, da te številke vključujejo vse ljudi, ki stalno živijo v državi in ​​so bili rojeni v drugi državi, ne vključujejo pa prosilcev za azil.

Pogled na migracijsko dinamiko EU

V širšem evropskem kontekstu so podatki Eurostata razsvetljujoči. Leta 2021 je v EU prispelo 2,3 milijona priseljencev iz držav nečlanic EU, kar je skoraj 18-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Nemčija, Španija, Italija in Francija so bile leta 2021 najbolj priljubljene ciljne države priseljencev. Te štiri države so predstavljale 60 % vseh novih priseljencev v EU.

Izzivi in ​​družbena dinamika, povezana s priseljevanjem, ostajajo zapleteni. Različno dojemanje različnih begunskih skupin, kot so arabsko-afganistanski in ukrajinski begunci, ne kaže le družbenih napetosti, temveč tudi potrebo po medkulturnem dialogu za spodbujanje solidarnosti in razumevanja v družbi.