Predsodki do beguncev: Zakaj so Ukrajinci boljši od Arabcev
Sociolog Martin Ulrich analizira, kako Avstrijci različno gledajo na begunce iz različnih kultur.

Predsodki do beguncev: Zakaj so Ukrajinci boljši od Arabcev
Aktualna analiza kaže, da se podoba beguncev iz različnih kulturnih okolij v Avstriji zelo razlikuje. Po mnenju sociologa Martina Ulricha se na ljudi iz arabsko-afganistanske regije gleda precej bolj kritično kot na tiste, ki so zbežali pred vojno v Ukrajini. Ti rezultati so bili objavljeni v Austrian Journal of Sociology in temeljijo na "Vrednotah v kriznem panelu", ki je bil izveden med pandemijo Corone. Ugotovitve zagotavljajo pomemben vpogled v različna dojemanja tistih, ki iščejo zaščito.
V kontekstu ukrajinske krize, ki se je začela z rusko agresivno vojno februarja 2024, je do marca 2025 v Evropo pribežalo okoli 6,4 milijona Ukrajincev. To begunsko gibanje predstavlja tretjo večjo migracijo od leta 2015, po begunskih premikih iz Sirije in Afganistana. Vendar pa je v družbi močno polarizirano mnenje o različnih skupinah beguncev.
Družbene predstave in predsodki
Ulrichova študija poudarja, da 58 % anketiranih meni, da je velikodušnost avstrijske države pri ukrajinskih prošnjah za azil mogoče oceniti pozitivno ali nevtralno. Nasprotno pa je 73 % pogledov na arabske afganistanske begunce kritičnih, s prepričanjem, da država ne bi smela biti velikodušna. Te različne percepcije so izraz družbenih predsodkov do beguncev.
Zanimivo je, da približno 60 % vprašanih ne verjame, da Ukrajinci od države prejemajo preveč denarja, medtem ko jih 62 % meni, da arabsko-afganistanski begunci. To nakazuje, da imajo stereotipi o kriminalu in nasilju, ki so močno povezani z arabsko-afganistansko skupino, pomemben vpliv na javno mnenje.
Trenutni podatki o prošnjah za azil
Azilna statistika v Avstriji kaže, da so begunci leta 2023 vložili skupaj 59.157 prošenj za azil. Glavne države izvora so Sirija, Afganistan in Turčija. Od 31.362 odločitev o začetnih vlogah je bilo okoli 55 % pozitivnih, 45 % pa zavrnjenih. Med najuspešnejšimi prošnjami so tiste beguncev brez državljanstva in Jemna.
Za kontekst priseljevanja je pomembno, da je leta 2024 v Avstriji živelo skupno 2.327.064 priseljencev. To ustreza približno 25,5 % celotnega prebivalstva. Presenetljivo je, da te številke vključujejo vse ljudi, ki stalno živijo v državi in so bili rojeni v drugi državi, ne vključujejo pa prosilcev za azil.
Pogled na migracijsko dinamiko EU
V širšem evropskem kontekstu so podatki Eurostata razsvetljujoči. Leta 2021 je v EU prispelo 2,3 milijona priseljencev iz držav nečlanic EU, kar je skoraj 18-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Nemčija, Španija, Italija in Francija so bile leta 2021 najbolj priljubljene ciljne države priseljencev. Te štiri države so predstavljale 60 % vseh novih priseljencev v EU.
Izzivi in družbena dinamika, povezana s priseljevanjem, ostajajo zapleteni. Različno dojemanje različnih begunskih skupin, kot so arabsko-afganistanski in ukrajinski begunci, ne kaže le družbenih napetosti, temveč tudi potrebo po medkulturnem dialogu za spodbujanje solidarnosti in razumevanja v družbi.